Danes zvem od Sandija, da je manjkajoča ročka resen problem (kontejner pač ne…), saj je vsaka ročka prilagojena sedežu in jo je treba naročiti (2-3 tedne) ali pa jo lahko naredi on, ko bo našel čas (npr.1 teden). Kar malo sem poparjen, saj sem pričakoval izpad sedeža kakšen dan ali dva…

In ko se ostali dogovarjajo za letenje (podoben dan kot včeraj, z nekaj močnejšega S vetra…) – seveda spet Zavrh ali (meni boljša izbira) Grmada, jaz preverjam stari zic, ki je zelo zdelan, bi pa bil mogoče pogojno uporaben s front kontejnerjem od hribovske opreme… Pa na koncu sklenem, da je le preveč zdelan, da bi se za to varianto odločil – torej tangice.

Me pa ob vsem skupaj vedno bolj žre, kje je ta ročka. In se zapeljem do Škorpijona, kjer je parkirana množica avtov, saj so tukaj delno tudi tisti, ki so šli na oglede za Grmado (Erzo in Emil). In začnem iskati lokacijo mojega včerajšnjega pristanka in potem prečesavati travnik po 10m levo/desno po 1m koraku od pristanka nazaj (sem se spomnil na AOW – Advanced Open Water potapljaški tečaj, ko po morskem dnu iščeš izgubljeni predmet…). In najdem ročko s kontejnerjem v gosti travi, malo pred pokošenim delom čez jarek. Vesel kot radio, saj res nisem pričakoval uspeha… Pa še ugotovitev, da je bila rezerva res odlično zložena, saj se je odprla in v celoti napihnila cca 5m od izpada (in odpade skrb, da je izpadla že bogve kje in morebiti neodprta visela pod mano in…).

Vesel grem nazaj proti LCju, ko pride povsem nepričakovano naproti Štusejev Luka, da greva zdaj leteti. Zbaševa Rook2 Klemen k tangicam v mali rukzak in z Lukom gor.

Do štarta klepetava, na štartu pa množica, ki še čaka na odlet (Primož in Milče malo prej v luft): Mojca, Erzo, Kurnikova Ana in Jurij, Štusejev ata Dušan, pa še Emil in celo Debevčev Roman. Mojca mi kar vzame padalo in ga začne postavljati, ko si natikam tangice in pripovedujem ep o kontejnerju in ročki.

Odleti Dušan, Erzo, pa Jurij in potem že jaz (veter pa kar malo upada).

Vsi curimo, nekateri pa letijo dokler gre… Mene pred Trebelnikom tako spusti, da sprva ne verjamem, da bom prišel do pristanka, potem pa le nekako rata.

Zoranov let

Dušan že zlaga.

Dušanov let

Erzo pristane čez nekaj minut.

Erzov let

Za njim Jurij.

Jurijev let

Jurij Kurnik : Ni vsak dan nedelja. 🙈 [6.10.2023 15:59]

Milče potegene do Bistre.

Milanov let

Jože Poje : King je kralj! Le pokazat to ne more! [6.10.2023 15:52] Andrej Erznožnik : Milan je zafrknil, ker ostali smo vedeli da je bila tekma v večji minutami in ne v km [6.10.2023 15:59]

Mojca pa danes v smeri uradnega pristanka

Mojčin let

Ostali pa še taktizirajo na štartu, ko se jaz že odpeljem proti Sandiju.

Lukov let

Emilov let

Danes spet (kolikor toliko) sončen dan (z jutranjo jesensko meglo po LJU kotlini in drugje) in šibkim SV, V (in malo močnejšo burjo dopoldne na Primorskem). Po strokovnem posvetu z Milčetom ugotoviva, da bi bilo še najbolje na Planinski Grmadi in nekako računam na to (se dogovorim z Jeanom in Megom).

Potem pa Milče razpiše Zavrh ob 12.45 pri Škorpijonu (ker baje veterček počasi narašča…) in člani Jate začnejo potrjevati. Ostanem sam za Grmado in seveda odpovem in se tudi sam prijavim za Zavrh. Tik pred Vrhniko me pokliče Erzo, da se nujno dobiva na Šodru (“ne bomo se vendar vsak s svojim avtom vozili k Škorpijonu, pa še logistika…”). Ko presedem k njemu, se izkaže, da bi pa on tudi raje šel na Grmado (in skoraj se obrneva…).

Pri Škorpijonu že čakajo: Mojca, Manca (!!!), Milče, Primož, za nama pa pride še Pojetov Jože. Skupaj še z Mojco se naloživa k Jožetu, ostali trije k Milčetu in gor, kjer že čaka z motorinčkom Dušan.

Na start, kjer piha idealno gor (čeprav malo šibko). Prvi štartajo Primož, Erzo in Jože (ki je pozabil telefon in instrumente v avtu) … in scurijo k Škorpijonu.

Jožetov let

Erzov let

Potem speljem jaz (je že malo manj vetra in lepo dvignem šele v tretje…), za mano pa Mojca in Dušan.

Čeprav peljem direkt proti Škorpijonu, me spušča tako, da včasih podvomim, ali pridem do uradnega. Nad zadnjimi hišami zavijem bolj v desno in v širokem loku poševno nazaj proti hribu, saj klobasa kaže, da se veter že skoraj zliva s hriba dol. Ko dam noge ven, da stopim na tla, pa naenkrat močan sunek od zadaj, da me kar potegne na hrbet in sedem na tla … in rezerva vsa napihnjena za mano ???!!!…

Zoranov let (z “izmetom” rezerve ob pristajanju…)

Jože in Primož (Erzo je že na Vrhniki…) pritečeta in nabereta padalo in rezervo, potem pa začneta iskati ročko in kontejner. Ni nam jasno, kako je sploh lahko do tega prišlo, kdaj je rezerva v resnici izpadla in morda celo visela, preden se je ob pristajanju odprla tik nad tlemi … in se nam zdi zabavno… dokler se ne zavemo, da stvar sploh ne bi bila zabavna, če bi se rezerva odprla že nekje v zraku… recimo nad gmajno ali celo nad hišami…

Sam pospravljam padalo (in rezervo 🙂 ), ko Jože z mojim telefonom po tracku išče naprej (vztraja celo gor do železnice, preden obupa !!!).

Mojca prištopa do Škorpijona.

Mojčin let

In se še ona spravi v iskanje…

Dušan pa z mesta pristanka dobi štop za gor.

Dušanov let

Ko smo že pripravljeni, da gremo gor reševati avte, pristane še Milče.

Milanov let

Počakamo, da pospravi in se odpeljemo gor, ko sta v zraku tudi Manca in Vesna (ki je prišla na start za nami).

Vesnin let

Vse 3 avte odpeljemo dol (kjer pospravljata Manca in Vesna). Mojca me dostavi na Šoder od koder se odpeljem k Sandiju, ona pa z Erzom še na Ulovko…

Mojčin 2.let danes

Še zadnji lep dan pred napovedanim poslabšanjem: obilica JZ, tako da edino Vipavska kaže nekaj manj vetra, povsod pa močno inverzo in slab gradient do 1500. Eni gredo že zgodaj v akcijo in tudi zgodaj zaključijo.

Erzov let

Drugi ne morejo tako zgodaj (Pojetov Jože) in skličejo na Vrhniki 2.zbor za ob 12.30. Ker sem po primarni terapiji prost zemeljskih obvez, se priključim Jožetu na Vrhniki in od zadaj na Kovk. 3.zbor (Mojca, Milan, Gabor in šofer Dule) je predviden ob 14.30…

Na startu nabijajo sunki tudi do 12. Na klopci se sonči Škobernetov Tomaž, ki je dopoldansko furo že odpeljal in čaka še na morebitno (bolj umirjeno) popoldansko. Ozračje čisto megličasto/inverzno zasenčeno. Sam v takem vetru (še) ne grem v luft, Jože pa postavi (ima obveznosti in mora odriniti proti domu najkasneje ob 18h…) in se odlifta s štarta v višave.

S Tomažem modrujeva, opazujeva pripravljajočega (še preostalega) zmajarja in dogajanje v zraku – in se sončiva. Čez čas Tomaž začuti neutolažljivo lakoto in se odpravi na lov (v trgovino na Col). Sam pa se počasi začnem pripravljati. Ko iz vreče potegnem Maestra, ugotovim, da so štrikci totalno zavozlani (??!!) in jih začnem razpletati. Vmes se Tomaž vrne in mi začne pomagati. Ker pa veter spodaj na startu razsaja, se spraviva gor pod gozd in tam skupno uspešno rešiva štrikce.

Postavim padalo v kotanjo pred robom in čakam na kaj manj vetra (pa so sunki ves čas 10-12). Vmesni rahli premori so prekratki, sploh pa se mi ne mudi, ker Jože po postaji pove, da je v zraku precej vetrovno in razgonjeno od Otliškega okna v kot. Ura pa teče in teče…

Pride 3.grupa (Mojca, Milan in Gabor), ko se že pripravljam za start. Najprej so zelo zagnani, ko vidijo, kako piha, se umirijo (“če bo tako do večera, pa nam ni treba…”). Pride še Jernejčičev Urban. Še čakamo (do cca 16.30), ko imam sončenja in čakanja zadosti.

Počakam na kanček umirjenosti in uspem v prvem hrbtnem dvigu in se odliftam pred start. V zraku pa poezija. Samo drži in rahlo dviguje in se samo peljem brez obrata. Ostali se spravijo v zrak hitro za mano, saj vidijo, da sem štart preživel. Do Hublja, potem pa kar naravnost nad dolino proti Čavnu (nimam velikih km ambicij…), dokler ne začne spuščati. Nazaj in do Podrte, kjer poskušam malo nabrati, pa pridem le nekaj čez 1000. Zapeljem proti Vipavi, pa takoj obrnem, saj zgibljam. Jože pelje že drugo rundo z Nanosa…

Še enkrat do Hublja in ven na odprto, medtem, ko ostali rinejo v Predmejo do skrajnega konca (in nabirajo km). Spet obrnem nad dolino, ko začne spuščati in nazaj do Podrte in z dobrih 900 čez, dokler bo šlo. In kar gre in le malo izgubljam, dokler me pred Plazom ne začne spet rahlo dvigovati. In kar peljem in peljem tik ob skalah z rahlim dviganjem (veter mi kaže pravokotnio na pobočje). Takrat enkrat se Jože spravi toplandati na Kovku zadaj pri avtu, saj se mu že mudi…

Jožetov let

Jože Poje : Čas mi kilometre šteje! Lepo pa je, da 3. oktobra tudi brez rokavic ne zebe. Še vreme je na strani pozabljivcev 🙂. [3.10.2023 18:29]

Pri Lovski sem že rahlo nad grebenom in kar peljem naprej. Pod Hieronimom kar naprej okoli pobočja z vedno večjo hitrostjo (65+). Ker sem precej pod vrhom Nanosa in že nizek, zapeljem za vetrnico cca 300m (zdaj sta tam že 2, ena nedelujoča), kjer pa pridem v takšno razmetancijo, da komaj krotim padalo. Nad priključkom AC pa me še malo nabije v luft, da v mraku na mestu po liftu dol pristanem na travniku ob AC.

Zoranov let

Mojca pristane po lepo raztegnjenem letu in se pridruži Duletu pri Anji.

Mojčin let

Frenk Lokovšek : Bravo Mojca…….. 👏😀🪂 [3.10.2023 18:32] Zoran Gaborovič : Jupiiii 😊😊😊 [3.10.2023 19:16] Roman Debevec : Tooo, Mojca!👍 [3.10.2023 22:14]

Ko pospravljam, pristane zraven mene še Gabor.

Gaborjev let

Pomagam organizirati reševanje avtov z vrha (Mojca, Dule…).

Milče je vztrajal do sončnega zahoda in potem toplandal.

Milanov let

Tomaž in Urban pa pristaneta v temi na uradnem pri Anji.

Urbanov let

Na uvozu AC se z Gaborjem počasi ohlajava, ko čakava Milčeta in logistiko (Milče s Tomaževim avtom dol do Anje, kjer presede v svojega in nadaljuje proti nama, medtem ko ostali žurirajo pri Anji…).

Skoraj zledenela naju naloži v temni noči, da se končno odtajava (eden od mimovozečih – kombi, je celo ustavil in nama ponudil prevoz do LJU – do Vrhnike pa ne, ker se mu mudi… potem pa še ponudil kaj za obleči, če naju morebiti močno zebe…)…

Danes pa še enkrat na Slivnico. Napoved idealen JZ, le sondaža je slaba do 1500. Ob 13.30 naložim v LCja Erza in Milčeta na Vrhniki (Mojca z Duletom gre malo kasneje) in v Cerknico. Razdrihovemu Sašu smo obljubili, da bomo sodelovali v projektu snemanja filmčka njegove hčere in sošolk. Tako se ob 14h na Pumpi zberemo poleg nas treh še Mega, Emil, Cic, Dušan in seveda Sašo s svojo filmsko ekipo. In še Jean, ki gre najprej na solo let, potem pa odpelje še tandem.

Na startu začnemo takoj postavljati, saj piha lepo po pobočju gor J (kot včeraj), čeprav spodaj na platojčku že vleče bolj od desne Z. Dekleta snemajo akcijo in intervjuvajo udeležence, mi se pripravljamo in razlagamo…

Potem pa v luft Mega, pa Emil, Jean in kmalu tudi jaz in ostali. V zraku pa identično, kot včeraj. Ob tem, da ni nad nami sploh nobene baze in je še nekaj manj termike kot včeraj, pa še bolj razbita je in stebri ozki…

Okoli starta ne pridem nad 1200, potem se v upanju po slemenu spravim na Z rob, kjer se borim z Milčetom. Nekateri so scurili takoj, nekateri malo kasneje.

Erzov let

Mojčin let

Dušanov let

Midva z Milčetom pa še malo ohranjava m, dokler najprej ne scuri tudi on.

Milanov let

In jaz takoj za njim na pristanek k ostalim.

Zoranov let

Ko že skoraj pospravim, pristane ob meni Mega.

Megov let

Na Pumpi čakamo, da prideta še Emil in Sašo in Jean po svoje tandemiste.

Emilov let

Sašov let

Jeanov let

Erzo je že zdavnaj pobegnil domov s Primožem (ki je bil očitno na Slivnici še pred nami), kot tudi Mojca z Duletom, tako da se proti Vrhniki odpeljeva sama z Milčetom, medtem ko Emil odpelje šoferje na vrh po avte in Jean odleti svoj tandem.

Jeanov tandemski let

Lep sončen jesenski dan s SV, ki naj bi čez dan obrnil na Z smeri (više gori pa S in SZ). Zjutraj še megla, sondaža lepa od podna gor. Malo se koordiniramo, na koncu se dogovorim z Megom za Slivnico, Mojca in Dule in Milče mogoče kasneje.

Na Pumpi se dobiva nekaj čez 13.30 in Mega potegne gor. Na štartu piha idealno (kot že dolgo ne) po pobočju gor. Postavim (se pravi, Mega mi postavi, ko se bašem v opremo) tik pod potjo. Prvi poteg mi po obratu zavrti padalo v desno saj obliva malo nižje že od Z. Drugi dvig je uspešen in lepo odletim. Kljub ponavljanju mantre da pripnem elastiko na noge in gas, gas pozabim pripeti.

Pred startom in desno pod kočo je kar razrukano in nikakor ne morem lepo vdeti kakšnega stebra… dokler ga le ne vdenem. In se odpeljem do baze na 1600. Više je bolj mirno, da si v miru pripnem gas. Ko sem v mleku, se odpeljem ven proti JV, pa kar močno zacurim in obrnem še pred Grahovim. Nazaj na pobočje Slivnice proti vetru, saj piha očitno SZ čez hrib. Mega se še vedno matra na startu (ker je baje nehalo pihati in celo občasno obrnilo na dol…).

Potem pa v počasni curaži po slemenu na Z rob in tam iskanje in pobiranje in matranje v občasno kar sunkovitih guncanjih. Mega je pobral okoli starta in se usmeril na SZ v smeri Begunj in tam začel nabirati. Grem za njim, pa mi ne rata pobrati kaj dosti (pa še izgubim ga iz svojih okularjev 🙂 ).

Nazaj nad Ceknico, podaljšek proti Podskrajniku in ker je 1h napolnjena počasi na pristanek, saj sem kar zmatran.

Zoranov let

Skoraj že pospravim, ko pristane še Mega.

Megov let

Vmes je prišla druga ekipa in Mojca in Milče sta poletela in po nekaj borbe v razmetavanju pod startom pristala na letališču.

Mojčin let

Milanov let

Zapeljem z LCjem Mega na vrh po njegov avto in potem v AC kolone/zastoje proti LJU…