Ker mi popoldne pridejo na pot zemeljske obveznosti in ne vidim realne kombinacije za pravočasen povratek v LJU (običajni “nepredvidljivi” zastoji na AC so že vsakodnevna realnost), se kljub lepemu vremenu in napovedanemu (sprva nepremočnemu) JZ in nastajajočim bazicam (skratka – bo očitno idealen dan za letenje po dolgem času !?) raje odpravim v Kižlovko.

Vodostaj dokaj višji, kot zadnje čase. Ko odkrevsljam čez travnik, pa močvirje in čofotam po vodi do gležnjev. Potem pa še blato…

Čmokajoč (čevlji) po mokri travi (od nočnega zalivanja) raztegnem coto, ki ob tem veselo pivna. Občasno močneje pihne idealno po pobočju gor. Takoj, ko se hrbtno vpnem, potegnem in cota skoči gor, po obratu pa me kar noče vzeti. V zraku pa še malce razguncano. Čofotajoč po vodi pristanem.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

Za danes napovedano poslabšanje s popoldanskimi plohami in neurjem. Sicer močan JZ (z inverzijo spodaj). Zaradi dopoldanskih zemeljskih opravil niti ne razmišljam o luftu.

Popoldne pa dežja in poslabšanja kar noče biti (razen vmesnega rahlega kapljanja 1x). In se pod večer spravim v Kižlovko.

Tropska vlaga in vročina (kjub kasnejši uri), na startu pa se hladen zrak (v resnici je še pošteno topel) zliva po hribu dol. Raztegnem coto, ki kar pije vlago iz zraka in je takoj še bolj cotasta.

Čakam, čakam, pa kar nobene nulce. Pa pripelje spodaj traktor in mi gazda vpije: “Dajmo, dajmo, kaj čakaš…”. In potegnem in zalaufam kot njegova kobila po griču dol do roba in se vržem čez … in speljem čez polje.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

Potem pa še kramljava, dokler ne pride ploha…

Danes naj bi bil kar v redu dan (brez tornada, vesoljnega neurja, toče,… skratka brez vremenskih pojavov zadnjih dni…) s postopnim močnejšim JZ popoldne. Zjutraj je še vse mirno, zato razmišljam o Slivnici. Je pa zjutraj inverzija (do 1200) in čez Cerkniško polje megleno morje. To se razkroji, hkrati pa se že delajo baze. Z Megom rečeva na Pumpi ob 12h.

Na Vrhniki poberem Suševega Primoža in v Cerknico, kjer prisede še Mega. Poberemo še Škerljevega Franca (ki se je prostovoljno prijavil za šoferja) in gor.

Na startu piha lepo gor (kot že dolgo ne), na momente kar močno. Takoj postavimo in v luft: Primož, Mega in jaz (ob sekundiranju Franca).

Čeprav v zraku (presenetljivo) sploh ni razgonjeno, pa je kar čutiiti kontra veter, ki me občasno zaustavlja pod 20km/h naprej. Mega gunca po grebenu, Primož je nabral nekaj nad vrh. Ampak baz je pa vedno več in vedno bolj rastejo (in so tudi vedno bolj sive). Ves čas napeto pričakujem, kdaj bo butnilo ali začelo zaugati, … pa nič.

Ampak Mega pelje samo proti Pumpi, celo potegne rahlo spiralo in pristane.

Megov let

Odrešitev (napetosti) in enako naredim tudi sam.

Zoranov let

Primož se nama pridruži in trdi, da on je pa scuril, da bi sicer šel nazaj na Vrhniko…

Ampak dan je rešen 🙂 .

Ker bo danes spet nesigurno vreme, bolje, da grem čimprej na sigurno (?), da bom vsaj malo v luftu (če že včeraj nisem bil…).

V dolinici kar piha in se hitro pokriva. Na startu pa prijetna sapica po pobočju gor. Cota ob razgrinjanju z mokre trave sicer popije preostalo vodo od včerajšnjega dežja, vendar je vetrčka dovolj, da gre lepo gor in po obratu po šolsko odpeljem do kolovoza.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

Danes napovedan spet čuden in nevihten dan (po PP bo že po 12h deževalo po LJU kotlini, veter obrne na V smeri, pa malo mešano…), zato niti ne razmišljam o zaresnem letenju in grem raje čimprej v Kižlovko.

Tukaj mir in rahlo manj toplo kot včeraj, predvsem pa manj vlage v zraku (zato pa trava še mokra od večernega dežja).

Na Stari lokaciji razgrnem coto (tečne rože vsak dan večje in več…). Piha čisto rahlo gor (termika dela) in po prvem hrbtnem dvigu šolsko odletim po putru do kolovoza.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije