Ker je zvečer in ponoči kar močno deževalo, zjutraj odlašam, predno se odpravim v Kižlovko. Končno veter (SV, ki bo popoldne obračal na JV), ki mu daje pogon še odlična sondaža le delno posuši ceste, čeprav je nebo še vso zabasano z oblaki.

In tudi trava je še vedno mokra, ko grem ob občasnih močnih sunkih vetra po desni na Novo lokacijo. Tam malo postojim, pa so sunki vetra močni po dolini gor, pa še zelo s strani (že skoraj dol po bregu) potegnejo, zato se raje prestavim na Staro lokacijo.

Tu pa občasno pošteno butne gor po pobočju. Postavim in se hrbtno vpnem in ob naslednjem sunku hrbtno dvignem le z dvema vrvicama, zadržim padalo nad sabo in me po obratu vzame s tal. Na prelomu me spusti, potem pa me naslednji sunek butne gor in spet močno spusti, da tik nad tlemi le priglajdam skozi travo proti kolovozu.

Postopoma se oblačnost topi in Erzo skliče ob 14h zbor pri ŠPH. Že nekoliko prej (danes namreč ni bilo nobenih zastojev na AC (!?) ) sem tam in postopoma prikapljajo še ostali: Potrebuješev Andrej (v kombi katerega spet začnemo tlačiti robo), Sušev Primož in še Milan pripelje Erza. Končno pride še Pojetov Jože, da se lahko transportiramo gor.

Vetra ni veliko, piha pa tudi gor (JV), čeprav vmeš še kar potegne z leve okoli pobočja (kot JZ), ko smo hrbtno vpeti. Prvi potegne Milan, ki ga tlači dol in vleče v levo, preden se zares odlepi, pa Primož, potem sem pa že jaz (ki končno po dolgem času na tem položnem startu lepo odletim). Za mano še ostali.

Kar dobro me drži, tako da rinem ob pobočju na levo za Milanom in Primožem, ki že vrtita na zadnji buli. Jaz sem prenizek, vendar tudi nazaj ob pobočju držim višino, da pri naslednjem obratu začnem zgubljati in se z občasnimi vmesnimi dviganji odpeljem k ŠPH.

Nekaj za mano je na tleh Milan.

In potem še Andrej.

In še Jože.

Ker se vremenska situacija vidno boljša in je vse več sonca in lepših baz, Milan predlaga, da gremo takoj še enkrat, medtem ko Primož izginja v višavah, Erzo pa se je odpeljal daleč ven v smeri Žažarja. Kar rinfuzo se zbašemo v LCja in gor.

Hitro smo spet na startu, kjer piha idealno po pobočju gor. Erzo je pristal in ga zanima, kaj se dogaja…

Takoj postavimo in v luft (kljub temu odletim zadnji).

Zdaj me ne drži tako lepo kot prej, zato le nekaj vjuganja sem in tja in proti ŠPH.

Milan pristane kmalu pri meni.

Jože in Andrej pa vrtita nad Horjulom in pristaneta na travnikih pri vrtcu.

Milan razmišlja še o enem letu, medtem, ko imam sam zadosti (in se javim za šoferja – pa itak moram gor po LCja), čeprav je vedno bolj modro nebo, lepe bazice in še nekaj več vetra. Primož še vedno kruza po višavah. Ko Milan zve, da je Erzo medtem že organiziral prevoz in pobral še Jožeta in Andreja pri vrtcu (kjer Jože v naglici celo pusti ves svoj inštrumentarij…) in so že na poti gor, sva takoj v njegovem avtu in s polnim gasom gor.

Ravno še ujameva Andreja pri tretjem startu, Erzo, in Jože pa že jadrata. Počakam, da še Milan tretjič odleti in se odpeljem dol.

Na poti srečam avto z Mojco in Duletom. Na glavni cesti poberem Jožeta, ki je pristal pri vrtcu. Milan in Andrej pa že pospravljata pri ŠPH, ko se pripeljeva tja.

Pristane tudi Primož, medtem ko Jože čaka, da potegne Milana in Andreja gor po oba avta. Jaz pa se zapeljem z LCjem do vrtca, kjer je pristal Erzo.

Ko ga dostavim nazaj do ŠPH, pa je na tleh tudi Mojca.

Ob prihodu naju obvestita, da je vmes prišel nezadovoljni lastnik pristajalnega travnika in zahteval, da do nadaljnjega pristajamo drugje, tam, kjer je pokošeno…

Čez dan se bo baje poslabšalo z večernimi in nočnimi plohami in nevihtami. Inverzna kljukica na 500 z generalnim JV. Približno ob istem času, kot včeraj se odpeljem v KIžlovko.

V dolinici še sonce in mirno in majhna pokošena flika na začetku kolovoza na desni strani (da se vsaj začetni džungli izognem).

Na Novi lokaciji občasno vetrič gor. Postavim in čakam, da spet pihne. Lepo dvignem hrbtno padalo nad glavo, po obratu me vzame po 3 korakih, pa spusti na tla in laufam do preloma, kjer prekinem, ker ne čutim, da bi me padalo držalo.

Ko spet postavljam, že vse teče z mene. Še enkrat potegnem, ko pihne gor in sedaj me vzame lepo še pred prelomom in nizko desno ob pobočju, da me na koncu tik nad tlemi (travo) kar drži in drži in odloži malo pred kolovozom.

Naberem Rook2 v travo in po LCja na drugi konec koruzne njive. Na poti nazaj pa pride po kolovozu stara znanka, prijazna domačinka iz začetka doline (s katero se že kar nekaj časa nisva srečala) in se prav lepo zapleteva v pogovor.

Dokler ne prihrumi po kolovozu star džip in se sogovornica na hitro poslovi. Sprva mislim, da so kakšni lokalni lovci, pa iz džipa izstopita dva mladeniča in sprašujeta, če sem jaz tisti Zoran, ki tu skače !? Izkaže se, da sta oba Deluxova skydiving kolega, ki sta se lotila tudi jadralnega padala in iščeta teren za trening. Razložim jima lastniško strukturo doline z režimom letenja in lokalnimi NOTAMi, pa se izkaže, da poznata vse lastnike, saj sta doma iz bližnje okolice (Sostro ?). Pravita, da sta danes na prvih ogledih in da bosta poskrbela, da se bodo po pogovorih z lastniki vsi NOTAMi odpravili (k čemur ju sploh ne spodbujam, saj ne verjamem, da lahko trenutno situacijo kaj bistveno izboljšata, sam sem se ji pa že povsem prilagodil)…

No, upajmo, da se situacija ne bo poslabšala…

Še en lep sončen dan (brez napovedi ploh in neviht) s prekrasnimi bazicami posejanimi po modrem nebu že zgodaj dopoldne, ko se vozim v Kižlovko. Ampak jutranja sondaža je od podna položena gor v levo (piha SV, V z močno burjo na Primorskem) in temu primerno je vetra po LJU kotlini že zgodaj kar precej. Vevški dimi dokaj položeni, v dolinici pa konkretni sunki vetra od tu in tam.

Na Novi lokaciji postavim in se vpnem hrbtno, saj pihne občasno veter kar močno po bregu gor (od SV, S pa je pobočje zaščiteno z gozdom in ni vmes čutiti skoraj nobene sape).

Ob naslednjem sunku lepo hrbtno dvignem in po obratu me kar vzame, pa malo kasneje spusti na tla, da laufam do preloma in se (z vetrom v hrbet ?) vržem čez rob. Spusti me tik ob pobočju, ko pa že mislim, da me bo odložilo v travo na dnu, pa sunkovito malo dvigne in tik nad tlemi z močnim vetrom v hrbet odpelje do konca koruznega polja proti kolovozu.

Glede na pogoje, se za zaresno letenje usklajujemo za kasnejši Zavrh (ko naj bi se veter postopoma umiril in termika stabilizirala).

Malo pred 14.30 sem pri Škorpijonu čez Ig in Jezero (spet je AC zabasana iz J in Z smeri skoraj do Vrhnike…). Na pristanku je kar nekaj vetra, ki piha lepo od SV v pobočje. Pride še Dušan, nekaj kasneje pripelje Berto še Mega s Šodra in na koncu še Milan.

S transporterjem nas Dušan spravi gor in potem po žgočem soncu na start, kjer sprva piha še kar lepo gor (4/7 SV), ko začnemo postavljati pa vedno manj. Občasno sicer spet pihne gor, vidimo pa da n V robu migota drevje kar močno (kar je v skladu z obračanjem v bolj JV, V smeri). Ker sem prvi (ob asistenci ostalih, sploh ker so bile gurtne zavrtene in se moram vmes odpenjati in spet pripenjati) postavim z vetrčkom v zidek, po prvem neuspešnem hrbtnem dvigu (ko veter popolnoma ugasne in padalo kar uplakne nad mano) pa v drugo ujamem dovolj vetra, da odletim.

Ampak ena gurtna kokona je prevržena preko kokpita (!?), tako da me špona in komaj na silo stlačim noge v kokon (ki ostane tako na pol odprt) in predno se naštimam (še dobro, da takrat še ne vidim, da je vrvica za gas speljana skozi ročko rezerve, kar ugotovim šele na pristanku…), me V, JV veter že odnese na Trebelnik, kjer malo podrajsam na V pobočju še v kotlu in vzdržujem višino. Gurtna in kokon me šponata, ampak to ni izgovor, da se odpeljem za rob, kjer pa me brez dviganja na skoraj nulci s 50+ odnese ob pobočju naprej. Tudi naslednje pobočje ne da nič in ko se na naslednjem za Škorpijonom obrnem nazaj v veter z več kot -2 odcurim proti pristanku. Nad njim dobim še neko sunkovito dviganje na močnem vetru (ki sedaj piha iz doline ven – čisti JV), vendar le za 3 obrate, potem pa odcurim v zanosu na pristanek.

Malo za mano pristane Dušan.

Nekaj za njim še Berto.

Mega je pred startom lepo pobral v višave in se vozi visoko nad nami daleč ven nad Barje in nazaj (baje je zunaj samo zaugalo gor brez vrtenja in se je moral prav umikati iz dviganj…). Na koncu ze zapelje še nekaj mimo Verda proti Šodru.

Milče pa se po brezveternem čakanju na startu bori, kolikor lahko in prizemlji na travnike od Bistre nazaj.

Še preden sem začel pospravljati, sta Mojca in Gabor ob Duletovi podpori že odpeljana na Zavrh, spodaj pa se zbirajo Tina in Primož in Tom in Urša in zapeljejo gor.

Ko pospravimo, Berto odpelje Dušana gor po avto, jaz pa po Milana in nazaj do njegove avta.

Mojca pristane blizu Bistre.

Gabor odleti do Verda.

Tom in Primož še dolgo jadrata v višavah.

Tina in Urša pa pristaneta že dosti prej.