Še zadnji lep dan pred napovedanim poslabšanjem: obilica JZ, tako da edino Vipavska kaže nekaj manj vetra, povsod pa močno inverzo in slab gradient do 1500. Eni gredo že zgodaj v akcijo in tudi zgodaj zaključijo.

Erzov let

Drugi ne morejo tako zgodaj (Pojetov Jože) in skličejo na Vrhniki 2.zbor za ob 12.30. Ker sem po primarni terapiji prost zemeljskih obvez, se priključim Jožetu na Vrhniki in od zadaj na Kovk. 3.zbor (Mojca, Milan, Gabor in šofer Dule) je predviden ob 14.30…

Na startu nabijajo sunki tudi do 12. Na klopci se sonči Škobernetov Tomaž, ki je dopoldansko furo že odpeljal in čaka še na morebitno (bolj umirjeno) popoldansko. Ozračje čisto megličasto/inverzno zasenčeno. Sam v takem vetru (še) ne grem v luft, Jože pa postavi (ima obveznosti in mora odriniti proti domu najkasneje ob 18h…) in se odlifta s štarta v višave.

S Tomažem modrujeva, opazujeva pripravljajočega (še preostalega) zmajarja in dogajanje v zraku – in se sončiva. Čez čas Tomaž začuti neutolažljivo lakoto in se odpravi na lov (v trgovino na Col). Sam pa se počasi začnem pripravljati. Ko iz vreče potegnem Maestra, ugotovim, da so štrikci totalno zavozlani (??!!) in jih začnem razpletati. Vmes se Tomaž vrne in mi začne pomagati. Ker pa veter spodaj na startu razsaja, se spraviva gor pod gozd in tam skupno uspešno rešiva štrikce.

Postavim padalo v kotanjo pred robom in čakam na kaj manj vetra (pa so sunki ves čas 10-12). Vmesni rahli premori so prekratki, sploh pa se mi ne mudi, ker Jože po postaji pove, da je v zraku precej vetrovno in razgonjeno od Otliškega okna v kot. Ura pa teče in teče…

Pride 3.grupa (Mojca, Milan in Gabor), ko se že pripravljam za start. Najprej so zelo zagnani, ko vidijo, kako piha, se umirijo (“če bo tako do večera, pa nam ni treba…”). Pride še Jernejčičev Urban. Še čakamo (do cca 16.30), ko imam sončenja in čakanja zadosti.

Počakam na kanček umirjenosti in uspem v prvem hrbtnem dvigu in se odliftam pred start. V zraku pa poezija. Samo drži in rahlo dviguje in se samo peljem brez obrata. Ostali se spravijo v zrak hitro za mano, saj vidijo, da sem štart preživel. Do Hublja, potem pa kar naravnost nad dolino proti Čavnu (nimam velikih km ambicij…), dokler ne začne spuščati. Nazaj in do Podrte, kjer poskušam malo nabrati, pa pridem le nekaj čez 1000. Zapeljem proti Vipavi, pa takoj obrnem, saj zgibljam. Jože pelje že drugo rundo z Nanosa…

Še enkrat do Hublja in ven na odprto, medtem, ko ostali rinejo v Predmejo do skrajnega konca (in nabirajo km). Spet obrnem nad dolino, ko začne spuščati in nazaj do Podrte in z dobrih 900 čez, dokler bo šlo. In kar gre in le malo izgubljam, dokler me pred Plazom ne začne spet rahlo dvigovati. In kar peljem in peljem tik ob skalah z rahlim dviganjem (veter mi kaže pravokotnio na pobočje). Takrat enkrat se Jože spravi toplandati na Kovku zadaj pri avtu, saj se mu že mudi…

Jožetov let

Jože Poje : Čas mi kilometre šteje! Lepo pa je, da 3. oktobra tudi brez rokavic ne zebe. Še vreme je na strani pozabljivcev 🙂. [3.10.2023 18:29]

Pri Lovski sem že rahlo nad grebenom in kar peljem naprej. Pod Hieronimom kar naprej okoli pobočja z vedno večjo hitrostjo (65+). Ker sem precej pod vrhom Nanosa in že nizek, zapeljem za vetrnico cca 300m (zdaj sta tam že 2, ena nedelujoča), kjer pa pridem v takšno razmetancijo, da komaj krotim padalo. Nad priključkom AC pa me še malo nabije v luft, da v mraku na mestu po liftu dol pristanem na travniku ob AC.

Zoranov let

Mojca pristane po lepo raztegnjenem letu in se pridruži Duletu pri Anji.

Mojčin let

Frenk Lokovšek : Bravo Mojca…….. 👏😀🪂 [3.10.2023 18:32] Zoran Gaborovič : Jupiiii 😊😊😊 [3.10.2023 19:16] Roman Debevec : Tooo, Mojca!👍 [3.10.2023 22:14]

Ko pospravljam, pristane zraven mene še Gabor.

Gaborjev let

Pomagam organizirati reševanje avtov z vrha (Mojca, Dule…).

Milče je vztrajal do sončnega zahoda in potem toplandal.

Milanov let

Tomaž in Urban pa pristaneta v temi na uradnem pri Anji.

Urbanov let

Na uvozu AC se z Gaborjem počasi ohlajava, ko čakava Milčeta in logistiko (Milče s Tomaževim avtom dol do Anje, kjer presede v svojega in nadaljuje proti nama, medtem ko ostali žurirajo pri Anji…).

Skoraj zledenela naju naloži v temni noči, da se končno odtajava (eden od mimovozečih – kombi, je celo ustavil in nama ponudil prevoz do LJU – do Vrhnike pa ne, ker se mu mudi… potem pa še ponudil kaj za obleči, če naju morebiti močno zebe…)…

Danes pa še enkrat na Slivnico. Napoved idealen JZ, le sondaža je slaba do 1500. Ob 13.30 naložim v LCja Erza in Milčeta na Vrhniki (Mojca z Duletom gre malo kasneje) in v Cerknico. Razdrihovemu Sašu smo obljubili, da bomo sodelovali v projektu snemanja filmčka njegove hčere in sošolk. Tako se ob 14h na Pumpi zberemo poleg nas treh še Mega, Emil, Cic, Dušan in seveda Sašo s svojo filmsko ekipo. In še Jean, ki gre najprej na solo let, potem pa odpelje še tandem.

Na startu začnemo takoj postavljati, saj piha lepo po pobočju gor J (kot včeraj), čeprav spodaj na platojčku že vleče bolj od desne Z. Dekleta snemajo akcijo in intervjuvajo udeležence, mi se pripravljamo in razlagamo…

Potem pa v luft Mega, pa Emil, Jean in kmalu tudi jaz in ostali. V zraku pa identično, kot včeraj. Ob tem, da ni nad nami sploh nobene baze in je še nekaj manj termike kot včeraj, pa še bolj razbita je in stebri ozki…

Okoli starta ne pridem nad 1200, potem se v upanju po slemenu spravim na Z rob, kjer se borim z Milčetom. Nekateri so scurili takoj, nekateri malo kasneje.

Erzov let

Mojčin let

Dušanov let

Midva z Milčetom pa še malo ohranjava m, dokler najprej ne scuri tudi on.

Milanov let

In jaz takoj za njim na pristanek k ostalim.

Zoranov let

Ko že skoraj pospravim, pristane ob meni Mega.

Megov let

Na Pumpi čakamo, da prideta še Emil in Sašo in Jean po svoje tandemiste.

Emilov let

Sašov let

Jeanov let

Erzo je že zdavnaj pobegnil domov s Primožem (ki je bil očitno na Slivnici še pred nami), kot tudi Mojca z Duletom, tako da se proti Vrhniki odpeljeva sama z Milčetom, medtem ko Emil odpelje šoferje na vrh po avte in Jean odleti svoj tandem.

Jeanov tandemski let

Lep sončen jesenski dan s SV, ki naj bi čez dan obrnil na Z smeri (više gori pa S in SZ). Zjutraj še megla, sondaža lepa od podna gor. Malo se koordiniramo, na koncu se dogovorim z Megom za Slivnico, Mojca in Dule in Milče mogoče kasneje.

Na Pumpi se dobiva nekaj čez 13.30 in Mega potegne gor. Na štartu piha idealno (kot že dolgo ne) po pobočju gor. Postavim (se pravi, Mega mi postavi, ko se bašem v opremo) tik pod potjo. Prvi poteg mi po obratu zavrti padalo v desno saj obliva malo nižje že od Z. Drugi dvig je uspešen in lepo odletim. Kljub ponavljanju mantre da pripnem elastiko na noge in gas, gas pozabim pripeti.

Pred startom in desno pod kočo je kar razrukano in nikakor ne morem lepo vdeti kakšnega stebra… dokler ga le ne vdenem. In se odpeljem do baze na 1600. Više je bolj mirno, da si v miru pripnem gas. Ko sem v mleku, se odpeljem ven proti JV, pa kar močno zacurim in obrnem še pred Grahovim. Nazaj na pobočje Slivnice proti vetru, saj piha očitno SZ čez hrib. Mega se še vedno matra na startu (ker je baje nehalo pihati in celo občasno obrnilo na dol…).

Potem pa v počasni curaži po slemenu na Z rob in tam iskanje in pobiranje in matranje v občasno kar sunkovitih guncanjih. Mega je pobral okoli starta in se usmeril na SZ v smeri Begunj in tam začel nabirati. Grem za njim, pa mi ne rata pobrati kaj dosti (pa še izgubim ga iz svojih okularjev 🙂 ).

Nazaj nad Ceknico, podaljšek proti Podskrajniku in ker je 1h napolnjena počasi na pristanek, saj sem kar zmatran.

Zoranov let

Skoraj že pospravim, ko pristane še Mega.

Megov let

Vmes je prišla druga ekipa in Mojca in Milče sta poletela in po nekaj borbe v razmetavanju pod startom pristala na letališču.

Mojčin let

Milanov let

Zapeljem z LCjem Mega na vrh po njegov avto in potem v AC kolone/zastoje proti LJU…

Za danes je po 16h pri Mojci in Duletu sklican jesenski KLV piknik in ker bi šel prej še kam leteti v tisto smer (saj je še kar v redu dan in malo manj SV, s sicer močno inverzijo do 1100) je super, ker tudi Jean navija za Grmado. Tudi Mega je za in skličem zbor ob 13h pri Balah.

Še Pavlinov Tomo se prijavi, Erzo pa odjavi in tako smo štirje v Megovem avtu za gor. Na štaru piha idealno ob 99% pokritosti z oblaki (Slivnica sunki 11 V). Jaz bi kar šel v luft (dokler je še kaj dinamike), Jean pa navija, da čakamo na sonce, ki prihaja od SZ in posledično termiko. Prihajata pa tudi še Emil In Sašo, pred njima pa še mladenič s svojo partnerico, ki ga določimo za sondo.

Oblačnost se res umika soncu, veter pa upade na minimum (čeprav je Slivnica 7). Mladenič odleti in se odpelje ven … in dol na pristanek. Sonca doli po polju je vedno več, veter pa tudi rahlo naraste. Ne morem več zdržati in se pripravim in potegnem in odletim in obupno slalomiram sem in tja v curjenju … do pristanka.

Zoranova curaža

Nekaj za mano je v zraku Mega, ki ima že malo boljše pogoje in slalomira nekaj minut več.

Megov let

Ostali pa še malo taktično počakajo … in potem zajadraja okoli štarta in nad njega in…

Emilov let

Sašov let

Mega zapeljem gor po njegov avto, na poti dol pa grem še v Laze po Jeana.

Jeanov let

Najdlje je v zraku zdržal Tomo, ki na pristanku pospravlja, ko pripeljem Jeana nazaj do Bal.

Tomov let

Potem pa k Mojci in Duletu na piknik, ki je bil maloštevilčen, tako da razen redkih prisotnih, večina KLV ni bila deležna Mojčine gobje juhe, prebranca in ostalih dobrot, ki sta jih z Duletom pripravila danes (začenši že včeraj, tako da se je Mojca še današnjemu letenju odpovedala…)

Danes napovedano za trohico manj SV kot včeraj. Z MojcoA se dogovoriva za testiranje njene pravkar dobljene nove cote na kakšnem šolskem terenu, recimo … v Kižlovki. Lep sonček in ogromno rose, ko prvič skozi potok pripeljem z belim LCjem in zaparkirava na kolovozu.

MojcaA sprva razmišlja, da bi počakala, da sonček malo posuši to mokroto, potem se preda in začmokava po pobočju gor na Staro, kjer pa je sonce res že malo popilo nočno mokroto in piha idealno rahlo po pobo;ju gor (termika okoli 10h že lepo dela).

Sam raztegnem svojo coto, da popivna ostanke, MojcaA medtem previdno odpira vrečo in polaga šuštečo novost po travi. Preveri(va) štrikce, potem se vpne in prvič pogumno zlaufa po pobočju. Padalček skoči gor in po šolsko odleti daleč nad koruzo, medtem ko jaz poskušam dokumentirati dogajanje.

Kmalu je z nabranim padalom drugič na startu. Takoj je pripravljena in ponovi vajo. Ob tretjem prihodu je že malo zadihana (“to je zdaj zadnjič…”), vendar je spet hitro pripravljena za start in še tretjič suvereno odpelje čez koruzo.

Mojčino testiranje novega padala

Potem se vpnem še sam, hrbtno potegnem mokro coto, ki gre v rahlem vetriču presenetljivo lepo gor in po obratu tudi sam po šolsko odletim.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

MojcaA gre gor še po ostanke svoje robe in potem se veselo odpeljeva naprej/nazaj v sončen dan (eni morajo tudi v službo… ).

Jata se medtem dogovarja za Zavrh, ampak sam imam predvidene popoldanske zemeljske obveznosti in se niti preveč ne sekiram, ko se kar prijavljajo in nabirajo (še sploh, ker se mi zdi, da bo na Zavrhu veliko vetra, čeprav postaja zaenkrat pravi drugače). Potem pa me začne dražiti Erzo, ki tudi verjame, da bo na Zavrhu premočno. On bi pa danes ponovil Dobrovlje. Ker se mi nepričakovano popoldanske obveze ukinejo, mu na hitro potrdim in čez kakšno uro nas Erzo že pelje proti Vranskemu (Lučka bo najina zemeljska podpora).

Danes ni na pristanku nobenega avta, na startu pa le Belčičev Matej (ki je eno furo že odpeljal).

Matejev predhodni let

Piha pa do konkretno dol. In čakamo in čakamo in Matej se odloči da pospravi. Sam sem že razgrnil Maestra, da se v hladu sence lepo vlaži, roba je pripravljena, samo natakniti si jo še moram… in čakamo in čakamo.

Vsaj ura mine, ko pride nek mladec, ki kljub začetni vnemi čaka na manj hrbtnega vetra, na koncu pa vseeno odlaufa in spelje.

Midva še vedno čakava, ko se nenadoma pripeljeta Tina in Primož. Primož hitro postavi in nekajkrat poskuša neuspešno speljati v hrbtnem vetru, jaz pospravljam, saj rabim vsaj malo čelnega vetra in nimam več upanja. Dogajanje spravi na obrate tudi Erza, ki se hitro pripravi in odleti.

Erzov let

Še Primož spelje in ker se javim za šoferja njunega avta, se še Tina hitro pripravi, medtem ko prikaplja še nekaj domačinov (Frenk & Co). Tina odleti, med mojim odhodom pa v hrbtnem vetru še nekaj ostalih.

Potem pa še malo zaključnega druženja v Afriki…