Danes Milče še enkrat skliče zbor za Kovk. Potrdim, čeprav je ob dogovarjanju nad Vipavsko naraščajoča koprena. Ob 11.30 na Vrhniki standandna ekipa: Erzo, Mojca in Dule k meni v LCja, Damjanov Igor pa k Milčetu in od zadaj prav na start.

Ko začnemo postavljati, podobno kot včeraj, le sonca se je postopoma kar nekaj več naredilo (koprena se je raztopila, v luftu pa že Samo in Vidmarjev Jože in še kdo). Malo za nami prideta še Milće in Igor, pa še StojCC s kompanjoni.

V luft Erzo, pa jaz in ostali. Danes si ne pozabim zatakniti elastike in se takoj po startu lepo zbašem v kokon in sproščeno zajadram. Na Podrti lepo naberem nekaj čez 1000 in za Erzom proti Hublju. Ker močno zgubljam, poskušam vmes popravljati, pa so le mehurčki, tako, da sem na Hublju že na višini grebena. Tu le uspem spet nekaj nabrati, medtem ko je Erzo že daleč proti Predmeji, Milan pa tudi brez pobiranja rine kar naprej. S 1000 se tudi sam odpeljem za njima, pa sem hitro zopet na grebenu, pri skalah pa že pod robom.

Medtem je nebo nad nami že čisto pokrito in upanje, da bom naprej še kaj pobral, usiha. Zato obrnem nekaj pred Predmejo, medtem, ko Erzo nizek vozi že čez dolino, pod Čavnom.

Milan pa še kar rine ves nizek v Mačji kot.

Meni pa nazaj grede gre generalno samo še dol: plazim se po vseh grapah in pobiram bedne mehurčke, ko pa sem že prenizek, odpeljem ven proti Lokavcu,

kjer pristanem(o) na travniku ob naselju Paljki.

Pred mano pristajata še dva, potem tudi Stojc in še Valiči, ki so prileteli s Čavna (?).

Ko začnem pospravljati, pristane še Erzo.

In nekaj za njim še Milče.

Mojca je pristala standardno pri Anji,

kjer jo mimogrede sname Dule in prideta do nas. Erzo se žrtvuje za logistiko (ostane tukaj na travniku), da v LCju odpeljem (poleg Duleta in Mojce) še Milana in Stojcca gor po njune avte, mi pa potem proti Vrhniki. Žal po stari cesti iz Logatca, kar pomeni skoraj enourni zastoj pred Vrhniko zaradi nesreče.

Zanamska ekipa pa se odloči še za vmesni večerni obisk Strmce, kjer pa niso najbolj ugodni pogoji (piha že dol) in odletijo le nekateri (z lokacij, kjer se pač še da…)

Po včerajšnjem močnem S je danes napovedan obrat v nežen JZ. Bo pa čez dan koprena pokrila nebo, tako da termike ne bo kaj dosti. Ker je bila z Megom za danes sprva predvidena zamenjava postaje na Korenu, malo oklevam, ko Milan skliče jato za Kovk. Vendar Mega akcijo premontaže odpove in se tudi sam prijavim.

Ob 11.11 se na Vrhniki k Dušanu spravijo še Milan, Damjanov Igor in Gracarjev Jože; Mojca in Dule (šofer) pa z mano počakata na Erza (malo zamuja…) in z LCjem od zadaj na Kovk, na start.

Rahel vetrič bolj J, kot JZ lepo pihlja gor, ko postavljamo.

Občasno vetriča tudi zmanjka, ko drug za drugim startujemo.

Več ali manj si celo sam pripravim vse za start in v šibkem vetru lepo hrbtno dvignem in potegnem…

…. in že ob obratu, ko zalaufam in speljem, prekolnem vse po spisku, saj sem si pozabil za čevelj zatakniti elastiko kokona !!

Začnem neuspešno telovaditi, pa ni šans. Na srečo drži neka 0, tako da stran od pobočja, ob vseh neuspelih poskusih, le počasi zgubljam, ko peljem mimo Podrte (kjer Erzo veselo nabira). Ko se že skoraj predam in obsedim neudobno na polovici sedeža, pa le nekako stelovadim nogo za rob in si uspem zatakniti kokon in se končno stlačim vanj (prvič, odkar imam ta zic, mi je to uspelo brez pomožne elastike – ampak ne bi več ponavljal …).

Potem se spet vrnem v letenje in se uspem (na sredi med Podrto in Hubljem) z osmicami spajsati do roba grebena in za Erzom in Milanom (nižji) do Hublja. Tu sem (smo) že tako nizko pod grebenom, da za vogalom samo še obrnem (skupaj z malo višjim Milanom) in nazaj. Zdi se mi, da sem že tako nizek, da še mimo Ajdovščine ne bom prišel, saj v odmikanju od grebena bolj zunaj vozim proti vetru. Vendar na spodnjem platoju le nekako drži, tako da uspem priti celo na uradni pristanek.

Mojca že pospravlja.

Prav tako Dušan in Igor.

Milan pristane tik za mano.

Erzo pa potegne proti Zemonu.

Gracarjev Jože je ves nizek pristal pri lokostrelcih, kjer ga je pobral Dule z LCjem in ga pripeljal dol.

Sam še pospravljam, ko se ostali že dogovorijo za drugo rundo gor (eni s Samom in Vidmarjem,… drugi pokličejo taksi…).

Pri Anji Dule, Jože in jaz počakamo, da v drugo pristane Erzo nekaj pred Vipavo,

kjer ga poberemo (Dule in Gracar) in proti Vrhniki. Nekateri ostali pa tudi odletijo še drugo rundo.

Danes je povsod napovedanega ogromno JZ, zato ne razmišljam o kakšnem zaresnem letenju. Ampak v Kižlovko me pa vleče že hudo domotožje in zapeljem tja, ravno ko se gniloba dneva (v LJU) malo posvetli.

Tudi v dolinici je čutiti občasne sunke vetra, ki pa niso zaskrbljujoči, čeprav više oblaki kar drvijo čez pokrito nebo. Brez palic naravnost gor po strmini na razkopano (merjasci) Staro, kjer mi Alenka ragrne padalo malo višje, da se izogneva blatnim krtinam in razkopani ruši.

Veter občasno butne naravnost po pobočju gor (idealno). V prvem hrbtnem dvigu uspešno ujamem Rook2 nad seboj, po obratu pa me občuten veter močno vleče v levo, vendar uspešno speljem. Še malo me zagunca gor in drži v občasnih sunkih skoraj do kolovoza.

Naberem in zelo vesel v LCja.

Danes je napovedan še najboljši dan ponovoletnega tedna in res moram tudi jaz nekam iti. Enim se mudi že zgodaj na Kovk (na čakanje v meglenem ovoju…), sam pa sem za kasnejši odhod (resnici na ljubo: imam prej še terapijo…).

Ker je tudi Erzo za kasneje se dobiva ob 12.30 na Vrhniki. Pridruži se še Debevčev Rok in proti Slivnici, kjer si ne obetam kaj preveč saj je po kamerah zgoraj šajba, spodaj pa megleno morje skoraj do tal. Primož in Mega že pošteno pešačita skozi meglo iz Grahovega, ko mi na Pumpi naložimo še Dušana v LCja in gor. Cca 200m nad tlemi je že megla in kmalu se tudi mi vozimo skozi njo gor. Vmes se iz avta pozdravimo z Emilom, ki ga jadranje skozi meglo ni zanimalo in je že na poti dol.

Na startu nas v prečudovitem soncu z modrim nebom pričaka Mega. Primož je že odletel in pristal skozi meglo v Grahovem (megla skoraj do tal, poroča). Ko Dušan, Rok in jaz modrujemo, se Erzo že pripravi in starta, nekaj za njim pa še Mega. Ob grebenu letita mimo štal in potem levo ven nad meglo … in v njo.

Mi pa na sončku še kar modrujemo in čakamo, če se bo megleno morje le kaj stopilo. Ves čas piha lepo enakomerno gor (3,5/5,5-6), kot vse lansko leto ni nikoli…

Pridruži se še Vrhovnikov Blaž, ki tudi pripešači iz doline. Ker se travnik pri štalah koplje v soncu, se najprej Rok, potem pa še Dušan odločita, da bosta vsaj do tja poletela. In to tudi uresničita.

Sam sem že odločen, da bom šofer, Blaž pa bo še malo počakal. Ker se ravno napove tudi familiy Caffou, malo počakam še sam. In ko pridejo in si voščimo sem in tja in sem uradno predstavljen Lei, se začne megla v dolini redčiti – najprej proti Grahovemu, potem se cefrajo oblaki tudi v smeri Cerknice.

Jean takoj v luft in zajadra in pobere nad start, midva z Blažem pa tudi pripraviva (jaz tangice in Rook2).

Desno v soncu ob pobočju kar drži in malo zajadram sem in tja.

Potem pa ven, zelo, zelo počasi naprej stran od pobočja nad dolino (veliko vetra sta čutila tudi Dušan in Rok pri štalah), tu pa močno dol med kosmi oblakov/megle v senco na travnik pri Pumpi.

Nekaj za mano pristane Rok, ki je od štal odpešačil še enkrat na vrh.

In Razdrihov Sašo, ki se je tudi napovedal, ko se je začelo megleno morje trgati.

Blaž pristane pri svojem avtu v Martinjaku, Dušan pa reši LCja z vrha. Še malo druženja ob hladnem piru v hladu doline in razlaz…