Pred naslednjim generalnim monsunskim obdobjem je danes napovedan na Primorskem še sončen dan (z veliko burje – v bistvu vse enako kot včeraj). Ker mi ni spet za na Lijak, zjutraj preverim napoved za Buzet, ki kaže vsaj tako dobre pogoje kot Lijak. Milan je takoj za, še Unukov Franček se prijavi, le Erzo je skeptičen ob tej izbiri.
Ob 11h na Železniški vsi k Frančku in dol. Do Razdrtega Erzo trosi svoje dvome, ampak jaz kar vztrajam na tej izbiri (…pa še gužva na Lijaku, pa…) in Franček obrne demokracijo v Razdrtem na levo.
Še ko parkiramo za startom, je Erzo v dvomu, na vrhu pa nas sprejme lahen vetrič iz doline (občasno malo bolj pihne, občasno ugasne). Popolnoma sami počasi postavimo in sčasoma začne pihati tudi bolj na dolgo.
Po provokacijah potegnem prvi in zacurim celo pod progo (naj bi Erzo takoj za mano, a taktično počaka, da vidi kaj bo z mojo curažo). Pa se hitro poberem in navijem nad start in potem v luft tudi Erzo.
Ko se Milan in Franček prepričata, da dokaj stabilno vrtiva nad grebenom, odletita tudi onadva.
V začetku se trudim pobrati čim višje, pa mi kar ne uspeva – bolj je nekaj gor, pa spet dol malo nad grebenom (pa tudi pod njim). Erzu enkrat le uspe pobrati do 900 in se odpelje na Z proti Črnici, meni ne uspe in drgnem okoli starta z Milanom na višini grebena. Franček je vedno nižji in potem preko Percev odcuri do glavne ceste.
Ko se Erzo nizek nad robom vrne do starta, se tudi jaz odpeljem po grebenu na Z do ovinka in naprej proti Črnici po robu do pomola. Tu precej zacurim, pa se nekako le poberem in nazaj do starta, kjer spet nekaj naberem in gore-dole za Milanom in Erzom proti Raspadalici. Oba se pod robom vračata, ko sam zapeljem precej nad robom do Raspadalice.
Nazaj tudi sam zacurim pod rob, vendar drži, tako na pridem nazaj do starta, ko Erzo ves nizek že pristaja proti Buzetu.
Še enkrat do Črnice in ker tudi Milana ne vidim več, predvidevam, da je tudi on že na tleh in se odločim, da grem ven in v dolino. Samo dol gre vsaj 100m, ko desno spodaj pod Kvirikom pri Mlinih opazim Milana. Takoj obrnem v desno in za njim. Poskušam se nasloniti na Kvirik, ko Milan pristaja proti Ugrinom.
Tudi 1m dviganja ne dobim več, tako da se tudi sam zapeljem do njega na travnik.
Med tem Rabičev Jožef že odpelje Erza gor po avto, Frančka pa mimovozeči znanec zapelje do Buzeta, kjer počaka.
In ga vsi trije čakamo še kar nekaj časa, saj si imata Erzo in Rabič kar dosti za povedati zgoraj na vikendu… Čeprav je bilo čez dan in tudi v zraku lepo toplo (več kot 16st), se ob čakanju le ohladimo (bolani Milan se je tekom dneva sicer že popolnoma rehabilitiral), zato se na koncu še malo pogrejemo v gostilni pod Kraškim robom na Črnem kalu…
