Padalska jata

P2446 Socerb3 2019-02-14 13-43-08

Danes še vedno ta SZ, ki pa že dopoldne obrne na SV in višje na močnejši S. Ampak sonček pa bo. In ker me na Lijak tudi približno ne mika tretji dan zapored (pa itak je močna LJU inverzija do 1300), gruntam kam.

Mika me Socerb (računam na kombinacijo z Manco…), ali Poljane, torej na Obalo, pa še za tja nisem preveč prepričan. Milan sicer gre po letalnih opravkih v Železnike (pa ne zaradi leta/serije) in bi bilo danes ravno prav za kakšen projekt tam v okolici. Pa je že na poti in me skensla, saj ve da projekti pomenijo ves dan.

Tako sem nekako na pol odločen za Socerb, ampak ne dobim nobene druge žrtve. Pa pokliče Nevidni, kam gremo in sva zmenjena za Socerb… Mega je najprej tudi za in ko sem že na poti, se mu kombinacija sesuje, Kraševci so od včeraj potešeni in ne verjamejo, da ima danes smisel na Socerb. Manca pa ima tudi druge plane in tako se peljem še naprej sam dol do Kastelca in potem še dol do Doline, kjer že čaka Nevidni. Naloži se v LCja in nazaj gor na start.

Na startu piha lepo gor Z, JZ od morja, žal malček prešibko, vendar takoj postaviva. Nekdo starta na starem startu in kar vzdržuje višino malo pod grebenom. Takoj potegnem in na desno ob pobočje proti staremu startu. Pred njim še malo naberem, ko visok oblak pokrije sonce.

In zacuri domačin in zacurim še jaz in potem v curjenju in borbi do pristanka.

Nevidni pa na štartu še kar čaka, da spet posije sonček. Na pristanku trije starejši lokalci/penzionisti (moja klasa…), ki bodo naložili scurjenega domačina, za mene ni prostora.

Takrat Nevidni v luft in pobere malo nad greben in kar drajsa sem in tja okoli starega starta… in kar drajsa…

P2447 Socerb3 2019-02-14 15-19-54

Oni trije naložijo scurjenca v avto in jih zapeče vest in najdejo prostor še zame. Najstarejši med njimi je kdo drug kot Tulio in potem se vsi lepo predstavimo in se izkaže, da so tudi preostali trije padalci.

Ko pridemo spet na start, Nevidni rata popolnoma neviden in po postaji zvem, da je v curaži proti pristanku (je šel preveč proti gradu Socerb in prišel pod greben in nazaj grede… curaža). Oni počasi postavljajo, jaz postavim in v luft.

Spet desno, tam naberem nekaj nad greben in drajsam varno sem in tja med starim in novim startom. Nevidni me sicer spodbuja, naj kar jadram, ampak jaz ga poznam, da se mu gotovo mudi, zdaj ko je na tleh, zato se odpeljem čez nov start proti gradu, da bom zacuril (in naredil km, kolikor se bo dalo). In res pridem pod greben in pred gradom že nižji od vasi in obrnem in samo še curim do pod stari start. Zapeljem ven že ves nizek okoli 250, pa nad krtino nad Dolino malo piskne in zavrtim in vrtim in vrtim in vrtim (približno na isti višini). In še vrtim.

In se po ¾ ure zapeljem na pristanek.

Nevidni me zapelje kar reinfuzo gor, ker se mu pa že res mudi in na vrhu v miru pospravim robo in v LJU.

V bistvi sem dobil več, kot sem pričakoval.

Podobno kot včeraj s SZ,S, z nekaj manj napovedane termike in vetra in malce slabšim gradientom. Vendar kaj drugega kot Lijak ne vidimo (sam bi sicer za spremembo šel uživat/drajsat na Socerb, pa drugih to preveč ne zanima…).

Milana poberem na Železniški (ob kibiciranju Erza, ki se je po dolgi odsotnosti le vrnil – v službo), Jeana na Uncu, Mega pa je do zadnjega upal, da se bo priključil, pa na koncu odpovedal.

S Hermanom v drugi rundi gor (ker je na Kovku že J, večina sopotnikov razmišlja, da je pa danes v planu Kurirček). Prva runda je že večinoma v luftu in že lepo visoko. Mi takoj postavimo in v luft: Jean, Zoran in Milan.

Takoj poberemo in proti Zmajarski. Kljub napovedanim podobnim pogojem, mi je danes bistveno drugače/slabše: razen nad Lijakom, kjer so krasna dviganja, naprej bolj razbito, nižje višine in predvsem je bistveno bolj čutiti SZ (čeprav je šibkejši kot včeraj). Ob grebenu kar zliva čez, mešanje s termiko iz doline (kjer lepo polaga dime od JZ) pa da precej dodatnega razmetavanja. Rinem le za ovinek Skreta do naslednjega raza, potem pa nazaj, saj se mi zdi, da bi bilo nadaljevanje enosmerno (Jean se odpelje naprej).

Z Milanom večinoma skupaj vrtiva in pobirava. Nazaj na Lijak in čez Danijel na Škabrijel, kjer pa me zelo zaustavlja (SZ ali JZ ?) in predvsem zgubljam. Na Škabrijelu ne najdem nobenega poštenega dviganja in nizek obrnem, tako da sem na Danijelu že kritično nizek. Pa le nekaj najdem in se spajsam nad vrh in na Lijak, kjer pa spet lepo nad greben do 1000. Spet z Milanom blizu skupaj do Zmajarske in za rob, kot prej in nazaj.

Ko v drugo peljem z Lijaka na Danijela, sem zelo nizek pod vrhom (Danijela), pa najdem dviganje, ki me odlifta na 1000, tako da porinem naprej skoraj do Škabrijela in nazaj na pristanek.

Milanu ne uspe čisto nazaj, zato ga poberem pri pumpi in domov…

Jean pa je odpeljal Kurirčka in potegnil do Šembij …

Že včeraj z Manco ob neuspešnem obiskovanju koprskih startov ugotavljava, da bo danes po napovedi (S, SZ, z višino bo naraščal) najverjetneje Lijak (premlevava Parapente in Aladina in…).

In res zjutraj dejanski podatki pokažejo, da je to najbolj smiselna izbira (pa še res lep gradient). Mega je za, Milan ne verjame, Jean pa je na meji. Tako na Uncu sam presedem k Megu in do Ajdovščine in nazaj do Anje (za logistiko, če bomo do sem prileteli…), kamor pride še Manca iz toplih krajev. Naloživa se k njej in pod Lijak. Vmes se oglasi tudi Milan, da prihaja z Duletom, pa še Jean se bo priključil.

S Hermanom gor in takoj začnemo postavljati. Tudi Nevidni se nam je priključil v kombiju. V luft Zoran, Manca in Mega in potem z naslednjo Hermanovo skupino še zamudniki Jean, Milan in Dule .

V zraku pomladansko, saj gradient dela svoje kljub rahli kopreni. Do Zmajarske, kjer naberem čez 1500 in bolj zunaj na Čaven. Više je čutiti SZ, čeprav ne tako, kot ga napeto (vsi) pričakujem(o). Najprej že skoraj obrnem na Čavnu, pa me dohiti Mega in vrtiva in pobirava skupaj in greva naprej do Modrasovca. Mega odsvetuje naprej, zato nazaj jadram ves čas lepo visoko med 1300 in 1600. Sam vozim tudi bolj stran od grebena, saj lepo drži. Pri Vojašnici se ločiva, saj Mega nabere čez 2000 in se odpelje nazaj proti Lokvam.

Sam pa standarno z lepo višino čez start na Danijela in do Škabrijela. Tu končno prvič sam najdem res lepo dviganje, tako da brez skrbi pridem spet nazaj nad start in v drugo rundo proti Zmajarski.

Manca je po urci uživanja pristala in odšla spet v tople kraje. Pa tudi Dule je že na tleh.

Drugo rundo se mimo Skreta peljem precej niže (okoli 1000) in obrnem nekaj pred Kucljem.

Ko sem že spet na Lijaku, Mega sporoči, da pristaja (ga že pošteno zebe).

Nekaj za njim pristane tudi Jean.

Sam pa se zapeljem še enkrat do Škabrijela in se na koncu s 600m zaletavam v Z (bolj kot v SZ, ki je više), dokler se mi še zdi, da bom brez težav prišel nazaj. Obrnem in se mimo Danijela zapeljem na pristanek.

Malo za mano pristane še Milan.

Mega s Cimermanovo pomočjo reši svoj avto pri Anji in nas počaka v vipavski Fami, kjer se mu pridružimo še ostali štirje na zaključno druženje. Zelo zadovoljni kar vsi po vrsti!

Še vizualizacija naših letov

Za danes pa napovedan res sončen dan (pred nekajdnevnim poslabšanjem) z dopoldanskim obračanjem na JZ (gradient spet ni najboljši, pa JZ bo jačal, sploh z višino), jutri močan JZ in že dež…

Eni že zarana lobirajo za Kovk (kar bo po moje premočno), sam pa predvidevam, da bo na Lijaku preostanek SLO (pa še tekma je…). Zato me tja preveč ne mika, sploh, ker mi okoli Buzeta kaže Parapente še malo boljše termične pogoje. In sem odločen za Buzet, v čemer sva si soglasna z Ukijem. Jean je tudi izključno za Buzet. Manca (ki je trenutno na sončku v Izoli) bi se tudi udeležila akcije. Še Jasna se javi – da bi šla na Buzet.

In na Železniški se dobimo: Uki, Dule, Milan, Jasna in Iskra. Milan in Dule cincata in bi šla raje na Lijak, tako da se z Jasno in Ukijem z LCjem odpeljemo do Unca, kjer naložimo še Mega in Jeana. Med potjo se tudi preostali trije odločijo za Buzet. V Rižani nas čaka Manca in Mega ji gre do Buzeta delati družbo. Od zadaj na mejo, kjer kot edini trije avti kar nekaj časa čakamo, da nas spustijo čez.

Na startu že gužva. Nekaj SLO, večinoma CRO (celo šola iz ZG). Še celjska ekipa (Unuk, Gošte in Jošt) je kmalu tukaj, ko so prej med potjo izvedeli za našo izbiro…

Najprej spustimo avte v dolino (Manca, Iskra, Unuk) in nazaj gor z LCjem. Piha sunkovit JZ, občasno močan in malo zmešan. Začnemo postavljati v gnečo med večinoma atraktivnimi starti. Tudi Rabič pride. V luft Jean, Jasna, Uki, Mega in jaz (tudi atraktivno) in potem še Iskra, medtem ko se Manca, Milan in Dule odločijo počakati na manj vetra, saj le ta vedno bolj narašča.

V zraku močna dviganja in prvi so že v višavah. Večinoma se od ovinka pri progi na platoju že vračajo nazaj in naprej proti Raspadalici. Tudi sam zrinem najprej do Jačemice, tu naberem in nazaj zelo zabremzano zgubljam do starta, tu spet v višave in proti Raspadalici. Uki se že vrača in sporoča, da ga Z nazaj zelo zaustavlja. Nekaj visokih je že naprej proti Roču in dalje (Jean, Jasna, Rabič,…). Nekaj za Raspadalico obrnem in sprva gre nazaj res počasi. Potem pa spet dviganje v višave (ki so pri meni okoli 1000, nekateri so lepo višji), do starta in do Jačemice v drugo rundo.

je veter že bolj enakomeren in manj sunkovita dviganja, Mega v vračanju s Tičarije vrti in nabira nad Buzetom. Manca javi, da odhaja v Izolo in da mi bo spustila LCja dol, Dule in Milan še čakata.

Spet do Raspadalice in nazaj čez start v kot. Ko spet naberem v kotu pri Jačemici, me mika da bi se kar odpeljal proti Kviriku (Uki je že bil danes na njem) in naprej, dokler gre. Pa se spomnim, da bi lahko kdo imel z LCjem na meji težave (spet sindrom avta) in rajši obrnem nazaj nad start (in v »prazno« (ne)nabiram km) in samo še uživam v jadranju. Mega toplanda.

Ko zve, da je LC že rešen, še enkrat starta za v dolino, takrat pa odletita tudi Milan in Dule. Zapeljem se daleč ven nad Buzet in hočem z lepo višino do Mluna (saj me bodo pobrali), pa so tam sama »riževa polja«, tako da obrnem in pristanem pri gradbeni štacuni ob avtih.

Gošte že pospravlja na travniku. Med letom je tudi fotkal.

Nekaj za mano pristane Uki.

Potem še Franček in Mega. Pospravimo.

Uki se z Iskrinim avtom (ki ga ravno pripelje dol Jošt) odpelje po lastnika.

Midva z Megom pa malo niže do krožišča, kjer je ravno pristala Jasna, ki je med letom tudi obilno fotkala

Jean že pipka za mojo lokacija skoraj iz Gračišča, do kamor je potegnil. Tudi on je naredil nekaj slik v zraku

Ko pristane malo kasneje še Rabič, je Uki že nazaj z Iskro. LC ekipa se naloži in zapelje Rabiča gor po njegov kombi, medtem ko Iskra še čaka, da se Dule in Milan naveličata jadranja. Ko odložimo Rabiča, se ta hoče oddolžiti s svojim grozdnim izdelkom in že smo v njegovem vikendu. Tu ugotovim, da Dule in Milan nista pristala pod mejnim prehodom, kot je Iskri javil Milan, ampak na Movraški vali.

Preusmerim Iskro, ki se mora vrniti nazaj v Buzet in gor in od zadaj v Movraž.

Ko se ločimo od Rabičevega vina, spet čakamo od zadaj na mejnem prehodu in šele v mraku pridemo do Jeana v Gračišče. Ko smo še skoraj v Rižani, pa Jean ugotovi, da je izgubil instrumente. Neuspešno poskušamo zadevo rešiti s pomočjo naše druge trojice, ki se ravno pelje mimo Gračišča. Nato pa sami nazaj gor in v soju telefonov in žarometov v iskanje. Jean uspešno najde izgubljeno in proti domu, več kot zadovoljni z današnjim dnem in svojo odločitvijo, ki nam je vrhunska (čeprav so na Lijaku padale 100tke).

Še vizualizacija letov

SV in burja danes jenjavata in napovedan je še kar v redu dan (razen, da napovedana in zjutraj izmerjena termika ni ravno najboljša), tako da danes seveda Primorska. In ker je na Kovku zjutraj še kar nekaj burje, seveda Lijak.

Razpošljem zborni SMS in na Železniški se zberemo Dule, Štusov Luka z atom Dušanom, Milan in jaz. Še Mega moramo pobrati na Uncu (Jeana ni pritegnilo) zato z dvemi avti.

Z Lukom naloživa Mega v LCja, medtem ko ostali trije že brzijo dol v Milanovem avtu. Ker so pred nami, ujamejo en Hermanov prevoz prej, medtem, ko se zamudniki nabiramo spodaj za drugi (še Mojca in Damjan popestrita čakanje).

Na štartu prvi že v luft, naši trije predhodniki obotavljaje postavljajo. Še mi hitro postavimo in bolj ali manj hkrati odletimo.

V začetku močna in ostra dviganja. Do Zmajarske in mimo Skreta do Čavna živahno gore-dole. Tu naberem do 1200, vendar trenutno ni nobenega naprej (pa burja na Kovku, pa tudi tu je više čutiti V in… pač obrnem in nazaj do starta in čez Danijela z malo popravljanja na Škabrijel. Tu sem pod vrhom in nazaj grede me V tako ustavlja, da se že pripravljam z 350 na pristanek pod Danijelom. Pa se grebem in matram in vrtim in spajsam nad vrh in potem gre še kar gor vedno lepše in s 1000 se odpeljem naprej nad Lijak in dalje v drugo rundo.

Druga runda je bolj umirjena in tudi više pobiram. Dule javlja, da ima dosti tega guncanja in da gre dol.

Na Čavnu spet obrnem (zdaj sindrom avta – LC je pod Lijakom), nazaj čez start preko Danijela še enkrat do Škabrijela in nazaj na pristanek.

Tudi Dušan pospravlja, Milan pa je že nekaj časa na tleh.

Mega in Luka pa sta še v zraku in potegneta na Kovk (ki ima že JZ) in skoraj do Vipave, kjer ju kmalu poberem.

Še vizualizacija letov