Danes lep dan (napovedan mrčast) z J, JZ. Na Gorenjsko me ne mika, Jean se pa že dogovarja z Dušanom Štusom za Slivnico. Pa grem tudi jaz. Malo zamudim in sem ob 13h na Pumpi (13.45 zbor). Z Jeanom k Štusu in gasa gor.

Na startu piha sicer idealno gor po smeri, ampak na obroke. Baza pa se že dela. Takoj postavimo in okoli 14h v luft: Zoran, Jean in Štus.

Najprej nabiram pred kočo, vendar mi vedno zmanjka nekaj nad vrhom. Jean in Dušan se nižja zapeljeta malo naprej proti Z na naslednjo joško in tudi sam se prestavim tja. Krasen steber z 2-3+ do baze na 2000. Jean me prehiti in vrti naprej v bazo, jaz odpeljem okoli nje in zadaj še vrtim. Najprej razmišljam, da bi se odpeljal v Borovnico, pa v to smer nobene baze.

Jean javi, da gre nad Bloke, Štus pa tudi že rine tja. Pa se odpeljem za njima (vidim le Dušana). Gre mu bolj ali manj dol, čeprav išče (generalno greva v smeri daljnjih Vel.Lašč). Ker do Sv.Trojice večinoma curim, obrnem proti JV in J in sem kmalu nad Studencem, kjer ves nizek poskuša tudi Dušan. Samo 1100 (400 AGL) še imam, ko zagrabim krasen steber do 2000. Štus pa scuri…

Dušanov let

Proti V je precej baz in dokaj zabasano in večinoma so že niže kot jaz. Zato obrnem nazaj proti Cerkniškemu polju in malo naprej (nazaj proti Z) dobim še steber do 2200. Sem na robu baz (in te za mano so večinoma pod mano, dvigujoče se v višave) in če bi vedel, da Jean rine J proti Loški dolini, bi šel za njim.

Tako pa nazaj v zavoju v spuščanju proti Slivnici. Nad Martinjakom dobim še obsežen ruker, pa ga ne izkoristim in ne zavrtim, ker mislim, da bo okoli starta itak vse šlo gor.

Okoli starta pa gre še naprej dol in zraven še čutim, da se zliva čez SZ. Malo se matram in iščem in se odpeljem še nekaj čez Pumpo do naselja na griču in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Vesel kot radio, saj mi je prvič ratal malo bolj konkreten FAI trikotnik (bi pa lahko bil še večji, če ne bi scagal in preskočil zadnja dviganja…).

Ko pospravim in pridem do avta, pa vidim, kako Emil starta in takoj začne nabirati. Dušan je z Emilovo pomočjo že prišel gor po svoj avto, Jean pa tudi že drajsa ob vrhu in pristane nekaj kasneje, ko se že odpeljem proti LJU.

Jeanov let

Emil usmeri svoje aktivnosti v področje Begunj in po dobri uri zaključi svoj trikotnik.

Emilov let

Še vizualizacija naših letov (+ Emilov)

Čeprav je današnja nedelja prekrasen dan, nimam prave motivacije za neko resno letenje. Jean me draži z Idrci, ki gredo na Krvavec, njega pa jaz napalim za družinski Kamniški vrh.

Sam se priključim Alenki na obisku Laškega, saj sem zadnjič, ko sem tam odletel Slivno, opazil blizu še eno zanimivo še deviško lokacijo, ki mi ob omembi Laškega vedno prihaja pred oči.

Kmalu po prihodu v Laško se odpravim gor v Slivno na oglede.

Prekrasen v nulo pokošen travnik, ravno prav strmo pobočje, je pa nekoliko niže (425m) od Slugovega Slivna (493m), pristanek v Sp.Rečici (258m) pa za gozdnatim gričkom in okoli ovinka nad vasjo, skratka kar na tesno… Malič javlja že ves dopoldan J, tu pa piha malo od zadaj V čez grič in malo od spredaj Z in od Maliča dol SZ in pa seveda čudovit sonček, da že teče z mene. Res pa da je šibko, zato takoj postavim (bolj me skrbi dolet okoli vogala).

Ko se mi zdi, da pihne gor, potegnem, pa v resnici piha od zadaj in kar zalaufam, da speljem. Najprej se mi zdi, da ne bom prišel čez gozdnato in stavbno naseljeno področje, potem me drži in malo dvigne in celo zapeljem čez gozdnato sleme zadnjega ovinka, tako da z lepo višino pripeljem na hišni pristanek v Sp.Rečico.

Zoranov let

Novnovnov !!!

Alenka me zapelje gor v Slivno do LCja in ker je z Maliča Frenk že drugič v luftu in sem jih prej kar nekaj videl na startu in skratka zgleda zlo fajn, dam gasa in še gor na veliki štart.

Kar močno (in hladno) piha gor na startu in štirje (2 dekleti + 2 starejša lokalca) postopajo naokoli, saj se jim zdi (pre)močno, predvsem pa razrukano – glede na videno. Pride še eden, ki takoj postavi in odleti. Frenk pa tudi pobere iz nižav nad Laškim in je že spet nad nami.

Meni se vse skupaj ne zdi nič preveč pretresljivo, zato še sam postavim in odletim.

V zraku milina, kot že dolgo ne. Počasi še ostali štartajo in kmalu je okoli vrha kar gneča (vsaj meni). Vozim do Šmohorja in nazaj do V roba Maliča nad Laškim, nabiram okoli antene in spet na Šmohor in nazaj…

Ko se izpolni ura, se zapeljem daleč gor nad dolino do Zg.Rečice in Hude Jame in potem nazaj do Sp.Rečice, kjer moram še malo zbijati na hišni pristanek.

Zoranov let

Večerna lokalna uživancija kot že dolgo ne…

Po napovedi naj bi bila danes že možnost popoldanskih ploh in ponekod neviht, pa dopoldne ni nič slabše kot včeraj. Spet se odločim za projekte.

Vsakokrat, ko se peljem v Horjul, vidim desno nad Zaklancem ozko jaso, ki je v zaključku grebena od Slevice proti V. Obrnjena je na VJV in zaenkrat še nihče ni prijavil leta od tam. In se danes zapeljem tja.

Zaparkiram na kolovozu za hišami v kotanji in s projektno robo po kolovozu naprej do gozdička. Kmalu pridem na lepo pokošen travnik, ki je obrnjen precej proti J, idealen za odlet (in piha idealno gor). Moj planirani travnik je 50m naprej kot lepa položna kotanja obrnjena proti VJV, kjer pa ne piha več idealno. Vrnem se nazaj.

Postavim, počakam da malo bolj pihne in potegnem hrbtno in lepo speljem čez drevesni rob spodaj. Najprej me malo zgunca, pa požre, potem pa lepo drži vse do uradnega pristanka pri Športni.

Zoranov let

Novnovnov 🙂 !!!

Med pospravljanjem se na poti iz službe poizvedovalno pripelje mimo Domen (ki je včeraj dopuščal možnost, da se okoli 14h oglasi tukaj; in na to sem na tihem računal 🙂 ). Zapeljeva se gor po LCja in na start Slevica.

Pomagam Domnu postaviti P-lighta. Potem pa (v mojem dosedanjem najlepšem vetru tukaj) idealno odleti.

Domnov let

Ko pripeljem z LCjem dol, že pospravlja ob tem pa zagotavlja, da bi se dalo še s P-lightom pobrati, saj so zgoraj res lepe bazice. Rešiva še njegov avto in se posloviva.

Ker pa je še zgodnja ura in je še ena bela pika blizu, se zapeljem malo naprej po cesti proti Vrhniki in na desno pod hribček.

Z robo gor na vrh pobočja in postavim. Edin prehod čez drevesno mejo proti S je dokaj ozek, na V pa je odprto, vendar preveč položno zame – da ne govorim o koruznem polju na pobočju, ki je v polnem vzrastu.

Potegnem in zalaufam in speljem in skozi odprtino (z levim delom vseeno malo podrajsam po listju in vejah) na travnik spodaj.

Zoranov let