Padalska jata

Danes manj vetra kot včeraj, generalno SZ, na Primorskem SV že zgodaj obrne na J. Sondaža z lepotno napako do 1300, više pa krasna… Jean prvi predlaga Kovk in razpošljem zborni SMS. Še Štus in se prijavi in Delux s Špelo od Anje naprej, tako da  imamo popolno zemeljsko podporo. Faaca verjame v Gorenjsko, Igor pa bolj v Lijak in gre dol neodvisno.

Ob 11.30 Železniška, kjer se Erzo pojavi z Lusjinim Jernejem, kar poruši logistiko. Erzo odšiba z Jernejem kar od zadaj na Kovk, midva s Štusem ša pobereva Jeana na Ravbarkomandi in k Anji. Med vožnjo in še pri Anji je dilema (ker piha že J na Kovku vsaj ni trileme, saj bi sicer jaz začel še s Čavnom…) ali na Kovk ali je bolje Lijak. Prevlada razum (laže bo od Lijaka sem, kot sedaj priti okoli Kovka tja, 100tka bo od tam lažja…) in gasa na Lijak.

Na startu ni (več) veliko padalcev. Po kaskaderskem lovljenju moje kotaleče čelade postavimo in v luft: Jean, jaz, Štus in Boris, Špela pa z LCjem in radio vezami dol.

Takrat enkrat scuri pod Lijakom že prej odleteni in s Škabrijela se vračajoči Igor.

 

Vsi hitro lepo poberemo, oni trije še bolj in se odpeljejo proti Danijelu, da najprej nategnejo Z krak 100tke. sebi se zdim prenizek in se raje odpravim na V. Pomladansko, močna dviganja, okoli 1100 se že zdi, da boš prišel nad mrč (inverzijo) do čistih baz.  Živahno do Modrasovca (ves čas lepo nad grebenom tudi do 1400), čez na Kovk, ki ga priklopim na grebenu in postopoma do Podrte naberem na 1400. Krasno drži (no zdaj je treba še delati in vrteti). In sedaj naredim generalno OLC napako: namesto, da bi šel naprej na Nanos, si rečem, da najprej za ziher obdelam Kovk in se zapeljem do Predmeje, nazaj na start in potem v močan mrč proti Vipavi (in si tako uničim OLC rezultat…).

Nad Plazom se naslonim na pobočje, spet ekspresno nad greben in naprej v vedno bolj razrukano. Pomahamo si z Deluxom in Jeanom (ki seveda vesta, kako se mora peljati za OLC rezultat). Skoraj do Hieronima, kjer pa sem prenizek in raje obrnem in nazaj v močan Z veter. Počasi pririnem do Table, kjer spet naberem do baze na 1200 (več ne upam, saj je vidljivost že pod njo zaradi mrča nikakva) in se zapeljem v Kovk.

S 600 se naslonim na skale in sem že na Podrti, spet nad grebenom na 1100. Pozdraviva se z Jeanom (ki gre še enkrat čez nas Nanos)

in potem med 1100 in 1200 še enkrat do Predmeje (skoraj brez rok). V zahajajočem mrčastem soncu se samo peljem še nazaj, ven čez dolino nad Planino in nazaj čez AC na pristanek.

Malo za mano pristane Igor po uspešnem popravcu.

Potem pa še Boris

 

Borisov film

in nazadnje Jean.

 

Štus se je odpeljal čez Razdrto v Hruševje.

Tu ga pobereta Erzo in Jernej, ki se vračata z onega konca, saj Erzo te dni obdeluje nove pristanke na Vrabčah in v okolici…

Erzov Komentar leta: Drugi dan zapored na Velikem polju (Vrabčah). Me že poznajo po padalu. In pol te še vprašajo, če si se zgubu, ker vejo da avtocesta poteka po Nanosu.

Napoved še slabša kot včeraj – sicer odličen gradient ampak več oblačnosti (100%), ampak tako kot včeraj, se je tudi danes po vipavskem odlično letelo, v bistvu še boljše kot včeraj, kljub večji oblačnosti… A to šloganje meni ne gre, vipavsko odpovem, štrikanje me ne mika, me pa zanima letenje po bazicah, saj po našem koncu je sonček in prav lepa kumulusna oblačnost.

Z Ano se odpraviva peške na Slivnico, večino časa je štart v senci, a 10 minut predno prideva gor, se zjasni. Gor sta že Razdrih in Kus ki se že 10 min naštimujeta.

Prav nič se ne obotavljam, ker je verjetnost da štart spet pokrije in sem v luftu, še predno se Kus in Razdrih naštimata do konca. V afektu pozabim vklopit flyme, tako da mi manjka prve 3 minute, ampak se že zaletim v prvi steber in med vrtenjem vklopim track. Za mano potegne Kus in tik tak sva že v bazi.

Kus se kraljevsko vozi po domačem terenu, jaz pa rinem na sonce v Žerovnico iskat termiko, neuspešno. Razdrih tudi pristane kmalu za mano.

Vseeno, v Erzotovem stilu najdem kategorijo, v kateri sem prvi – najvišji danes, na 2100m v bazi. Nastane tudi nekaj fajn fotk.

Ko se mi je na 2100m začel kokon spreminjat v iglu in sem se kljub inštrumentom vozil v krogu z namenom naravnost sem s težkim srcem ušesa potegnu.

Danes podobno kot včeraj, le da že zjutraj precej pokrito (tudi Primorska). Kovk še kaže SV, ko se dobimo ob 10.30 na Železniški (Mire, Erzo, Domen, pUnČkA, Lusja). Domen z Miretom pobere še Mega na Uncu (Jean je danes skeptičen glede Primorske in se odloči po svoje – ne slabo), ostali z Erzom do Lokavca, kjer smo dogovorjeni  s Samom.

Vipavska je zelo pokrita in sploh ni obetavna, ko pride Samo še z dodatnimi udeleženci od Anje s Kovka (kjer se poleg tekmovalcev zbirajo tudi drugi, ki na startu že čakajo, da Kovk obrne. Kot sardine smo v kombiju skupaj z viškom padal iz dodatnega vozila. Na startu se nas kar nekaj nabere, pa še nekaj jih pride za nami…

Glede na včerajšnjo izkušnjo hitro postavimo (mogoče celo prehitro) v šibek veter, ki še obrača od SV do Z. V luft Domen (danes ne bo zamudil…), Lusja, Erzo, jaz, Mire, Mega in pUnČkA.

Jaz za Erzom čez polico na desno in me lepo drži. Domen in Lusja sta spredaj in vedno nižja samo vozita ob pobočju Čavna proti Lijaku. Z Erzom vrtiva nad robom in nekaj tudi navrtiva. Sam nadaljujem mimo Kuclja skoraj do Skreta, kjer pridem pod greben in opazujem, kako Lusja in Domen scurita v dolino.

• Domnov Komentar leta: Noro dobr in še bolje kot včeraj 🙂
  Komentarji (1)
  1.Aleš Pirš : Se mi zdi da si bil mal neucakan. [19.02.2017 16:17]

Po postaji dobim opozorilo (prepričan, da mi govori Erzo, ki se vrača proti startu), naj ne rinem naprej proti Lijaku, saj me bo samo splaknilo. Res je v tisti smeri čutiti pod grebenom precej kontra vetra, pa (še) vse je pokrito –  in obrnem nazaj. Pod Kucljem srečam Mega, na Polici lepo naberem nad 1200 in se zapeljem za Erzom na Kovk. Bogato nad grebenom blizu Hublja priklopim in še naberem. Greben Kovka je že ves zabasan s padalci in nad startom še dodatna gosta jata tekmovalcev. Nad grebenom lepo drži in se že vse malo odpira. Erzo javi, da gre s Kovka naprej proti Vipavi, sam pa pomaham pUnČkI, ko se pelje v nasprotni smeri, se nad startom še potrudim, da naberem čez 1100 in čez dolino. Malo spodaj opazim Mireta, ki po preletu doline priklopi malo pod Plazom, sam pa do tja izgubim vso prednostno višino. Ravno takrat enkrat Erzo scuri za Vipavo.

• Erzov Komentar leta: Prvi s čavna v kovk, prvi s kovka v manos, prvi na tleh. Ajde tretji pa res.
• Komentarji (1)
• 1.Janez Jelovčan : Isto kot Žare lepotec, povsod je bil prvi 😉
•  www.youtube.com/watch?v=_V4onOqi5GU [19.02.2017 16:36]

Čeprav še vsaj dva padalca curita pod Plazom, Mire zavrti in najde krasen steber, ki ga priklopim tudi jaz in zvrtim do 1000. Mire nekaj prej izstopi iz stebra (ima zadosti) in se odpelje proti Anji.

Spet se domišljavo odpeljem naprej nad grebenom do Table in naprej, ko me začne samo splakovati čez greben ob pobočje (S, SZ ?). Čez nekaj minut sem že na višini cerkvice Sv.Nikolaja in samo še porinem nazaj v veter (Z, dolinc) čez strelišče in AC na moj »standardni« pristanek.

Ko začnem nekaj po 14h pospravljati, se začnejo oblaki že pošteno trgati in kaže se vedno več sončka. Erzo javi, da gre še enkrat na Kovk. Lusja in Domen sta že na Vrhniki. pUnČkA je pristala pri Ajdovščini in bo rešila Erzov avto…

Prištopam do Anje in se pridružim Miretu, ki pove, da Mega priklaplja Kovk. Čakava, dokler ne pride pUnČkA. Sama si kmalu najde prevoz proti LJU, midva pa startava proti Vrabčam, od koder se javlja Erzo s (predčasnega) pristanka.

Med potjo lociramo tudi Mega (leti od Erzelja proti Podnanosu, z obeti, da pride do Podbrda) in preklinjava sonce in bazice, ki so sedaj naredile nescurljivo letenje od Lijaka preko Kovka do Nanosa in nazaj…

Precej za Vrabčami končno najdeva Erza in čez Dolenjo vas na AC v Podbrdo, kamor je Mega, od daljnega Sabotina in preletavanja Vipavske ob Nanosu, tudi pririnil.

Najdaljši iz naše jate.

 

Še vizualizacija:

 

Danes napovedan SV po vsej višini (ne talna burja) in to močan na Vipavskem. Sicer tam krasen sonček. Sondaža lepa, skoraj gladka, termike bo tudi. Pa se zjutraj izkaže, da tega SV ni toliko (Kovk 5-9) in je to torej pravi dan za Čaven. Tom je že zjutraj poizvedoval in sam prišel do istega cilja. Pošljem zborni sms celi jati za 10.30 in se uskladim s Samom za furo gor.

Z LCjem po Domna iz LJU najprej rešiti njegov avto od mehanika na Vrhniki in na Železniško. Erzo in pUnČkA sta že tam. K pUnČkI in gasa dol. Jean k Megu na Uncu in tudi dol, tako da smo malo pred 11.30 že v Lokavcu. Tom je že tam, pa še Idrci (Mlakar, Reven, Lapajne,…).

Vsi se zbašemo v kombi za eno furo in gor. Verige so obvezne v zadnjem delu in že smo na startu.

Ko pridemo, piha idealno (bolj V, kot SV), potem pa začne mešati in spreminjati jakost, ko se nad Čavnom hitro začnejo večati baze in začne vse bolj pokrivati. Malo se le obiramo in v luft: Janko, Tom, Jean, Mlakar in Reven, in sem že jaz, potem še ostali. Nekateri še dolgo čakajo, saj začne na startu celo snežiti in veter tudi popolnoma ugasne.

Najprej naberem pred startom in potem bolj ven nad polico in tam gre gor do 1500. Precej zunaj, stran od grebena vozim nad Kucljem, do Skreta in do Zmajarske, kjer sem le še okoli 1000. Nebo že zelo pokrito. Do Lijaka nad grebenom, tu pa že vse popolnoma pokrito in se začne borba.

Veliko Lijakarjev je nizkih in curijo, nekaj redkih pa lepo visokih. Kar nekaj časa se borim, da dobim spet dobro dviganje do 1200 in potem se domišljavo zapeljem na Zmajarsko, kamor pridem precej pod robom. Nekaj časa iščem, potem porinem pod Skret in samo še curim, tako da se na koncu moram zapeljati čez Vitovlje no stare ceste, kjer scurim.

Kmalu dobim štop do Ajdovščine in drugega do Lokavca.

Erzo javi, da je šel čez dolino proti Krasu in scuril pri Velikih Žabljah svojemu nekdanjemu sošolcu na hišni prag.

Na parkingu v Lokavcu so že Tom, ki je jadral v višavah med Čavnom, Kovkom in dolino.

Pa Franci, ki se je vrnil z Lijaka

in Domen, ki se je bolj ali manj zapeljal s starta v dolino med zadnjimi.

Pristaja še Jean kar na fuzbal placu za nami,  ki je tudi lepo obrnil Lijak.

Erzo naju z Domnom pozove, da ga prideva rešit, kar se na končni lokaciji sprevrže v gostijo svinjskega čipsa, domačih klobas in rujnega Laškega rizlinga.

Vmes Mega javi, da sta s pUnČkO pristala pod Lijakom, kamor ju gre rešit Jean.

Komaj se odtrgamo od kraških dobrot, da se na koncu dobimo v Vipavi na zaključno druženje…

Še vizualizacija letenja:

 

 

Igor že včeraj napoveduje Primorsko za danes (primeren JZ, največ napovedane termike,…), vendar priganja za zgodnjo uro, saj bo potem poslabšanje.

Res je že zjutraj LJU in Gorenjska v sončku.

Ob 11h Železniška. Z Erzom počakava Igorja s Faacom, prisedeva in naprej proti Ravbarkomandi, kjer čaka Jean. Še med potjo se ne moremo odločiti med Kovkom, Čavnom in Lijakom. Tik pred zdajci se je prijavil še Uki, ki sedaj divja za nami. Kovk je malo pojačal (6/9 JZ), namesto jutranje šajbe občasno okoli Ajdovščine in Čavna nizke baze. Ker je Samo že odpeljal prvo rundo na Kovk (ti bodo danes res dobili največ, kar se bo v SLO lahko dobilo – kar še ne vedo…), porabljamo dragoceni čas (kar še ne vemo) z raznimi zemeljskimi opravili (trgovina, prehranjevanje,…).

Ko se pri Anji naložimo (še) v sončku k Samu še vedno cincamo med Kovkom in Lijakom (Čaven odpade zaradi možnega (pre)močnega  JZ na startu). Prevlada pohlep: na Lijak (tudi za ceno dodatne ure prevoza tja), od koder bomo odleteli do Anje, po možnosti še na Nanos… V Ajdovščini naložimo še Ukija in smo kakšno uro kasneje res v pripravi na skoraj praznem Lijaku, nad katerim se že nabirajo meglice: ekspresno v luft Jean, Igor, Erzo, jaz, Faaca in Uki.

Jean in Igor izgineta v meglicah nad startom, kamor kar samo vleče gor, jaz za Erzom. Na V robu sva že nižja od grebena, saj se baza spušča. In potem nazaj pod start, okoli katerega že drajsata Faaca in Uki. Cca pol ure se še borimo pod bazo pod startom, v upanju, da se bo kaj dvignila, potem počasi scurimo na pristanek.

Jean in Igor (ki sta potegnila najdlje ne uspeta pod vse nižjo bazo (že nad vso dolino tu naokoli) priti nazaj na pristanek.

Samo nas ves čas spremlja in čaka, tako da se mu kmalu naložimo s ciljem, da vsaj tolažilno nekaj odletimo še na Kovku (kjer pa bo…). V Ajdovščini še kaže obetavno, ko pridemo na start, pa je tudi rob Kovka že zalit z bazo in na startu je neprijetno hladno. Dolina se sicer rahlo vidi dol skozi meglice in takrat še piha lepo gor.

Jean in Erzo sta takoj pripravljena in izgineta v luft v bazo, Faaca malo za njima. Ostalim trem ni do tega tavanja po megli in se vrnemo s Samom v Ajdovščino po Ukijev avto.

Jean počaka pri Anji,

Faaca poberemo na pumpi v Vipavi

 

in potem midva z Ukijem pobereva še Erza na travniku pred Vipavo.

 

Dobili dosti manj, kot smo pričakovali. Če bi bili uro prej doli, bi še lahko izbirali, takrat ko smo prišli, pa bi morali samo še ekspresno gor na Kovk (le da tega takrat še nismo vedeli 🙂 )…