Padalska jataKer je vetra vedno manj (?) pogledam še gor na Erzov start (ki je za JV). Piha šibko v hrbet, travnik je nesramno položen, ampak poskusim pa le lahko.
Postavim, potegnem in laufam, laufam,… laufam in sem kakšen korak v luftu, pa spet na travniku, dokler se na (rahlem) prelomu le ne odlepim od tal (vmes še malo slaloma med jablanami) in potem še en korak po tleh, da sem dokončno v zraku čez večji prelom in v dolinico.
Zoranov let
Vmes se koordiniram z Manco (ki navija za Kovk), Megom, Erzom (ki jadikuje, da sem mu speljal start, na katerem je nekoč že stal…), Jeanom in Vanjo, kam da naj bi popoldne šli. Kovk naraste čez 14 in nas dokončno zavrne. Na Gozdu začne mešati (3/6,5 juga se naenkrat obrne v enako močan SV…).
Ker pa moram k Sandiju po svoje darilce, ki sem si ga danes nudil (zamenjava hribovca Nuptseja4 za novega M-a), sem vseeno za Gozd (razen Vanja ostali odstopijo).
In se dobiva v Seničnem ob 16h (edina avta) in gor.
Na startu edina padalca, Jure se pripravlja na naslednjo zimo (žaga in cepi drva), na obisku (najbrž) žlahta z malimi otroci. Malo modrujemo in čakava. Piha predvsem od V, tudi od zadaj (ko sva prišla, je bil sunek od zadaj tak, da so bile klobase vodoravno ven !), le od spredaj nič konkretnega (občasno trakca spodaj malo zafrfotata gor, ampak ne hkrati).
Na koncu obupava (bolje ne bo…) in postaviva.
Potegnem v skoraj brezveterju, M gre lepo gor, zalaufam in se odlepim. Pa me spusti, da spet podrajsam po pobočju (Vanja je kasneje povedal, da je takrat spet pihnilo od zadaj), potem le speljem. Na levo v veter me čisto ustavi (!), zavijem v desno ven, v kotlu me malo pošejka in s 55 odpelje proti Seničnemu, tu obrnem v veter, ko mi celo popiska in malo dvigne, pa še malo jojoja, potem pa v močnem SV pristanem na razgonjenem uradnem.
Zoranov let
Vanja starta malo za menoj (pravi, da mu je ob tem padalo tako zavrtelo nad glavo, da je kar v celice gledal…) in ko zavije proti V, kar stoji na mestu. Malo za mano je na tleh…
Faacov let
Tandemski izpit na Gozdu 12. 4. 2016 sem kljub precej zahtevnim razmeram v zraku opravil (močan J pri tleh, rotor nad pristankom, na štartu pa pojenjanje in obračanje na katabatni S iz Kriške).
S potnikom Blažem po pristanku.
To pomeni, da sedaj lahko legalno prevažam žlahto naokrog. Prva se javi sestra Tjaša, ko končno najde čas (kot da si ga ne moreš enostavno vzet). Jaz po preučevanju razmer in vremenskega stanja ta teden izberem Lijak, in izbira ne bi mogla biti boljša. Ko je cel teden nabijal JZ po celi Sloveniji (Slivnica 30 m/s !!!), se je na Lijaku pred sončnim zahodom dalo zelo lepo leteti. Na štartu veter nežno na gor (cca 3 m/s), v zraku laminarno in držalo je po celem pobočju, da se je dalo do teme voziti med Vitovljami in Danijelom.
Na štartu sem z Ginom kot ponavadi imel v prvem poskusu nekaj težav. Tuji inštruktor pomaga razgrniti padalo, Tjaši zabiča “run faster!” in “listen to your instructor!”, in v drugem poskusu padalo skoči gor kot tisti zajček na baterije.
Do spirale mi ni, narediva nekaj wingoverčkov, občutki nepopisni in nasmeh do ušes, kar se tudi vidi na fotkah 🙂
Danes (dan po dežju) napovedan spet močan JZ. Erzo že zajtrkoval.
Erzova zagotovljena serija
Ker pa je JZ vseeno nekaj manj, kot prejšnje dni, se bolj zgodaj odpravim v akcijo: na Butajnovo, mimo Sv.Ane, kjer sem bil nazadnje na ogledih pred-predvčerajšnjim, ko je ruvalo.
Danes idealen JZ vetrič (mogoče na momente malo butne). Postavim na ravnem travniku, počakam da ravno prav pihne in lepo odletim. Pa me spusti in tudi slučajno ne pomišljam, da bi rinil naprej, čez drevesa v dolino (kot Poje). Zavijem ostro desno in slalom med redkimi drevesi do konca travnika.
Zoranov let
Pospravim in po LCja.
Zapeljem skozi vas do zadnje kmetije (velike limuzine ni več tukaj ?!). Mimo senika na pašnik in desno gor na vrh glave.
Piha malo močneje kot prej in malo me skrbi, če v takem pridem čez drevesno mejo. Postavim v mokro travo (še od včeraj). Vmes z Erzom ugotavljava, da je Poje že v akciji in obira Erzove včerajšnje novnovnove 🙂 .
Potegnem in stopim čez rob in lepo drži in celo dviguje. Brez problemov sem čez drevesno mejo na robu, zavijem desno ob pobočju in lepo drži in celo nekaj dvigne. Šele nad Kurjo vasjo obrnem in zapeljem dol v grapo in malo zavjugam, da zbijem in pristanem na pobočju nagnjenega travnika.
Zoranov let
Pospravim v družbi kmeta-penzionista. Potem pa z dvema štopoma gor na Butajnovo (tisti limo je že zgnil in ga je možakar že razrezal 🙂 , zvem med vožnjo) in še pešaka do LCja.
Naprej na oglede, ko Erzo javi, da je Poje ravnokar odnehal, ker veter že preveč nabija.
Res. Na Potoku že gladi travo in krivi drevesa. Ravno tako na Lavrovcu in okolici. Tudi Samija pravi enako in dol v Podlipsko. Ko sem na Vrhniki pa je ura že zajt za Erzovo akcijo – Gozd.