Padalska jata

Danes naj bi bilo malo boljše vreme, pa ni. Mega bi kasneje lahko šel za zemeljsko podporo in ker najdem luknjo brez dežja okoli Cerknice, predlagam Slivnico.

Mega me že čaka na šodru na Uncu in v rahlem kapljanju se odpeljeva v Cerknico, kamor pa prideva v suhem (no, vreme je gnilo, ampak dežuje pa (še) ne in Slivnica je zunaj). Gasa na vrh in medtem, ko se preoblačim, Mega že postavi mojo prežvečeno coto. Mega je sicer dobil danes novo padalo, ampak za krstitev hoče malo lepše vreme…

Ko pridem na start, veter, ki je prej lepo pihal (4/8 JZ), popolnoma uplakne in rahlo piha z desne skozi gozd. Kljub temu vpnem tangice in potegnem in padalo lepo dvignem (kljub pričakovanim problemom z desne) in odletim. Glede na sluzasto okolje drži nepričakovano dobro in z 0,8 curim proti pumpi. Ko pridem bolj ven, me začne močneje požirati (-2) in pristanem malo pred pumpo na standardnem travniku.

Zoranov let

Ko pride Mega do mene, že začne kapljati. Letel pa sem ! Jupiiii ! 🙂

Dopoldne provocira Erzo, da mi danes najbrž ni treba. Ampak jaz pa bi in glede na razmere, najbrž enako kot včeraj. Mega bi lahko kasneje in ko se vozim okoli 14h proti Vrhniki, je tudi Erzo za, pa četudi bo treba razpakirati padalo.

Pred Uncem komaj prepričava Mega, da se pridruži (bi moral izpolniti špedicijske podatke za svoje padalo, ki ga že čaka na carini, pa naju je seveda hotel skenslat…) in gasa na Vremščico. Vse enako kot včeraj, zato hitro privlečem robo na start in se začnem pripravljati. Pa Mega in Erzo merita in opazujeta in ugotovita, da piha malo močneje kot včeraj (7/12), predvsem pa bolj z JV (in je štart malo v zavetju…). Najprej še čakam na kak umirjen trenutek, potem pa vidim vrečo na letališču, ki je skoraj paralelno s pisto (in tlemi) in … pospravimo.

Mogoče bo pa malo manj vetra na najinem že ogledanem startu pri Materiji. Gasa tja, pa že pred Kozino začne kapljati. Pri kapelici dosti premočan JV.

Ker pa se že vozimo sem in tja, zapeljemo še na Vrhpolje, Megu pokazat start, kjer sva zadnjič poletela. Potem pa še malo druženja v Portusu za Erzovo poslovilnico 🙂

Letenja ni bilo, je pa bil stik s padalom 🙂

Napoved slaba, vreme slabo, ampak jaz vseeno gledam kamere. Aladin napoveduje JZ 20m/s na 1500 in zeleno in modro na 750 v spodnjih 2/3 Slo, ampak tam najdem nekaj suhih predelov in zdi se mi, da bi bilo vredno tvegati in iti na ogled: npr na Vremščico (ali pa okoli Pivke…) Pokličem Erza, pa nekako ni pri volji – se slišiva kasneje. Mega ne more zgodaj, bi pa šel za šoferja. Danes je Mančin ponedeljek, ampak bejba je vse naštudirala in ne vidi nikjer realnih šans (modro, pa zeleno, pa to…).

Pri odhodu iz LJ še enkrat pokličem Erza, da sem lahko na Vrhniki ob 14.15 pa se odloči za NE. Med potjo proti Vrhniki še malo gnjavim Manco, pa se ne da, ko pa sem mimo Vrhnike, nekje pri Logaški postaji, pokliče Erzo, da si je premislil in bi mogoče šel in kako to, da sem že mimo. Rečem mu, naj pride na Unec, pa se zopet odloči, da ne. Na Uncu poberem Mega in gasa mimo Postojne (kjer je še zelo temno in gnilo), pa mimo Razdrtega skozi gosto meglo (megla iz Vipavske se razteza še nad avtocesto) do Senožeč in gor na Vremščico na spodnji start.

Hladno je in piha, ampak ne zgleda brezupno. Medtem ko se preoblačim iz civilke, Mega že opravlja funkcijo lokalne vremenske postaje: 6-7 /10,9 idealno laminarno po griču gor. Najprej malo modrujeva, poskušam ga pregovoriti, da gre tudi on z mojim Nuptsejem, pa se ne da (on je danes šofer in asistenca in merilec in zemeljska podpora … 🙂 ).

Ker je veter res zelo konstanten in sem potreben, počasi privlečem robo na start in začnem postavljati. Najprej mi rata lep zidek in potem čakam na primeren trenutek, ko bo malo ponehalo, pa postaja javlja, da nič ne ponehuje. Vmes so močnejša obdobja 7-9, in kratka šibkejša 5-6, potem pa šibkejših sploh ni več, počasi vidiva, da manj ne bo in poskušam nekajkrat dvigniti, pa mi ga odnese sem ali tja (in mene zraven…). Mega potrpežljivo miri in postavlja Rooka, vmes pa meri veter z rokama, ki sta mu že zledeneli od mraza. Sonček gre vedno bolj proti obzorju v čudovito rdečo zarjo in mrak pada na zemljo. Meni pa še vedno ne rata, kljub vsem nasvetom (seveda vztrajam pri hrbtnem startu). Ko je mrak že skoraj zamenjala tema (17h) poskusim še zadnjič z rahlim potegom (kot mi je ob tako močnem vetru svetovano ne samo enkrat…) in mi rata !!!

Najprej me malo liftne gor, jaz pa se že v rahli mesečini usmerim naravnost ven in čez nekaj časa me začne počasi počasi spuščati, tako da brez problemov priletim do asfaltne piste letališča in tam pristanem v temi.

Zoranov let

Na srečo je Mega kmalu pri meni in mi z žarometi sveti, da pospravim.

Gasa po pisti (!) do izvoza z letališča in naprej skozi Senožeče proti Lju. Vesel kot radio. Če bi mi ratalo v luft prej, bi pa zagotovo jadral ko velik :-).

Zdaj pa še za ostale letenje (je moj predlog). Vendar zmaga demokracija voznika in lastnika avtobusa in gremo vseeno pogledat na Zmajarsko (saj ne bomo izgubili veliko časa…).

Tam smo najprej v popolni megli, ampak Erzo se ne da in začne postavljati (jaz ne v to meglo…) in kljub malo šibkemu vetru in splošnemu nasprotovanju in psihiranju ob podpori štirih trakcev potegne in odleti ravno v trenutku, ko se spuca in se vidi celo do tal. Neizmerno happy vriska nad borovci (Manci in meni je kar malo žal – Mateji ?), ampak Lahi začnejo postavljati zmaje in tudi če bi sedaj hoteli, smo opleli.

Erzov filmček leta

Erzova Zmajarska rampa

Torej na Lijak. Tu pa ni kaj za povedat. Mega noče leteti. Manca bo sprobala Nuptseja.

Postavi prva in nesrečno odleti z zataknjeno vrvico, ki ji krivi padalo, kot da ima levo stran za tretjino enostransko polzaprto, vendar ga le obvlada in prileze do pristanka.

Midva z Matejo pa standardno scuriva na pristanek.

Zoranov let

Tu se pridruživa Erzu, kmalu pa sta tu še Boris in Lusja po drugem letu.

Borisov let

Potem grem pa še z Joštom zamenjat vrvice komand v Ajdovščino in prideva na zaključno druženje (ki povzroči dokončno Matejino zamudo na večerne obveznosti 🙁 ).

Ampak fajn sem (smo?) se pa imel(i).