Za danes napovedano megleno in oblačno od tal do višav in malo vetra. Zato sem že včeraj na pol v šali ponudil Erzu projekte: Brekovica (peljem jaz, ker ga že imam), potem pa še Izgorje (pelje Erzo, ki ga že ima) :-).

In pokliče okoli 12h Erzo (ne more več zdržati v službi…) kako in kaj. In sva zmenjena ob 14.15 pri BJju. Mega še ne more, pa tudi ne kaže nekega navdušenja.

Prestopim v Erzov avtobus in glede na sluzasto vremensko situacijo vzamem s seboj samo UTurna in tangice. Na logaško cesto in mimo Rovt proti Žirem. Prvi je odcep za Izgorje, zato odvijeva gor. Mimo gradbišča polaganja podzemne elektrike (ko sva bila prvič tukaj, so gradili vodovod: vas se skokovito razvija…) do prijazne mamke (ki naju že pozna in se nič več ne čudi 🙂 ) in jaz z robo na start.  Ugotovim, da sem tako lahko opremljen, da še čelade nimam… Četrtič tukaj in četrtič nič. Piha z JV, levo s strani in ni obetavno. Erzo odsvetuje, tudi meni ni preveč simpatično (da me splakne desno v gmajno ?). Zato naprej.

Erzo že aktivira Francija (Revna) za potencialne lokalne starte, pa se vseeno odločiva za pogledati Brekovice, čeprav, glede na pravkar videno, ne pričakujeva pravega vetra. Pa prideva gor in veter je pravi. Oziroma ni napačnega vetra, kot na Izgorju, tisto malo, kar piha, pa diha po hribu gor. Erzo se seveda takoj začne pripravljati, jaz mu postavim padalo in spremljam situacijo s trakcem. Najprej neuspešno s hrbtnim startom (seveda, če ni nič vetra in je raven plato…), potem poskusi naprej (sploh ni res, da mu ne gre 🙂 ), pa gre padalo prepočasi gor in je že nad škarpo in podre.

V tretje ga postaviva čisto nazaj do ceste in potegne in laufa, laufa in gre počasi gor in se napihne in že skoraj drži, tako da se le malo zatakne za zunanji rob ceste in odleti… čez gmajno in na levo proti Jureču.

Erzov let

Erzov let

Ko pripeljem avtobus dol, je že v zaključni fazi pospravljanja. Ratalo mu je in novnov 🙂 !!

Vozim naprej proti Žirem, Erzo medtem organizira Francija, da naju pelje na Goli vrh in naj vzame s seboj še čelado zame. Za Žiremi zavijeva v Melčevo grapo in gor do Revna. Vskoči v avto z neko polnacistično čelado (ki mi ustreza) in gasa naprej okoli Golega vrha (mimo Rupnikovega rova, kjer je nekaj avtomobilov – mogoče bo kakšen koncert tam nocoj…).

Zaparkiramo avto in po krasnem travniku gor na obli Goli vrh (pod elekrtičnimi kabli). Veter piha čisto z leve in že rahlo od zadaj (cca 1m/s), mrak že pada, megle se zlivajo počasi čez hribe dol na žirovsko, skratka, kaže da smo prepozni in da ne bo mogoče. Erzo odstopi (“z vetrom v rit jaz ne morem startat…”), Revnu pa se ne zdi tako brezupno. Pa mu Erzo ponudi padalo in zic in kokpit in vse, naj proba. Pa Franci zagrabi in se pripravi. Seveda se takoj tudi jaz.

In Franci zalaufa in laufa in še bolj laufa in mu počasi gre gor in odlaufa tako hitro, da ga res odlepi od tal. In gre čez drevesa in na desno ob pobočje. Ko to vidim, se mi zdi nemogoče (da bi tako odlaufal), Erzo me z dvomi v očeh žalostno pogleda, jaz pa kar zalaufam in laufam in čutim, da gre padalo poševno počasi gor, pa še kar laufam (super tale travnik, kar ni ga konca…) in laufam in začutim, da bingljam v luftu. Uauuuuuuu, v luftu sem! Zdaj pa samo še čez drevesa. In pridem čez in zavijem v desno in počasi tonem in nekje v daljavi vidim dolino in ne verjamem, da bom prišel do tja. Pa kar letim in letim in preletim prvo in drugo kritično mesto in sem končno zunaj. V mraku pristajam na travniku pod Račevo (45km z vetrom), obrnem nazaj v veter med telefonijo in srednjenapetostnim daljnovodom in stopim na tla. Nisem verjel, da bo ratalo.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, je Reven (ki je pristal malo naprej proti Žirem) s familijo, ki ga je pobrala, že pri meni. Vrnem mu čelado, malo poklepetamo, pa pride še Erzo z avtobusom. Vsak ima danes en novnov 🙂 !

Še nazaj k Jureču po izgubljeno rokavico, malo poklepetava z gospodarjem in gasa nazaj na Vrhniko.

Vreme v podnu, ampak vesel kot radio 🙂

Danes naj bi bilo še vedno lepo, pa še na JZ naj bi obrnilo. Ker je Mega včeraj povedal, da je Lusja danes v akciji, zase pa še ne ve (reševanje padala pa to…), pokličem najprej Lusjo, ki je za (dopust 🙂 ) in seveda za Lijak. Pokličem še Erza, ki nekaj cinca, in se bo še odločil. Mega je na veliko presenečenje predal reševanje klubskih padal Samsi (mlajši generaciji 🙂 ), sam pa gre tudi leteti. Pa še Erzo je seveda za (malo je cincal, če bi šel rajši s starejšo letalsko generacijo – Jurij, Marley…na Kovk, pa je ostal pri svoji jati).  Ob 11.45 se priklopiva Lusji in gasa na Unc, kjer vskoči še Mega.

Lijak pristanek, tu je že Nevidni in Gorazd, ki nas “čakata” in skupaj smo ravno za Igijev avtobus in gasa (no…) gor do parkinga (ne na start).

Na startu gužva, vseh, ki so mislili, kako bo danes super (kot je bilo včeraj), pa posedajo in čakajo, da bo pihnilo. Počasi se vseeno eden za drugim mečejo dol in v 99% scurijo. Tudi mi se pripravimo. Seveda prvi Erzo… in curi nekje pod startom.

Erzov let

Erzov let

Pa še Mega (hkrati z Nevidnim), pa še jaz (ob Lusjini pomoči 2x-nega postavljanja, ker imam nekje zataknjeno vrvico in ga samo sesuvam).

Končno odletim, malo za mano pa še Lusja. Matram se vedno nižje, grebem se med drugimi že čisto v Lijaku in curim in po slabih 20 min scurim na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Erzo je že odšibal na Kovk, Lusja pristane malo za mano, za njo pa še Mega. Predlagam še Kovk in hitro pospravimo. Poberemo še Francija Revna, ki je “pricuril” s Kovka (je kao sciril, sicer bi šel nazaj…) in gasa proti Ajdovščini.

Odložimo Francija na parkingu na Kovku in pogumno proti startu. Pred prvim velikim zametom obrnemo in parkiramo. Pa pride mimo Šavs, ki pravi, da je super (smo mislili, da že dol piha in da gre nazaj, v resnici je pa toplandal). Z Lusjo pobereva robo (Mega seveda ne bo letel…) in hitro na start. Vmes pridejo nasproti še Jurij, Marley in Tilen (so tudi toplandali, ker je blo tako super…), tako da še hitreje odšibamo naprej na start.

Tu res piha gor, ampak čisto z Z. Mega pomaga še dvema padalcema, ki premetavata padalo po startu in seveda tudi nama.

Potegnem in gre lepo gor, potem pa ekspresno v zlivajočem zraku dol, tako da po 11 min. pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravljam, je tudi Lusja na pristanku in ko odideva do Anje, je tudi že Mega tam.

Erzov let

Erzov let

Potem pa še druženje pri Anji, kjer že pripoveduje Erzo argentinske zgodbe v razširjeni družbi (Jurij, Tilen,Marley, Dragan in naokoli še mnogo drugih padalcev…) .

Napovedan krasen dan in res se že dopoldan začne v LJU kazati sonce (na Primorskem in Gorenjskem je sonce že zjutraj). Piha pa SV, okoli Krvavca so nizke baze, tako da Gorenjska odpade. Dragan Vidic je že včeraj priporočal odhod na Lijak.

Z Megom sva za, Erzo pa ima prvi dan v službi gužvo (sploh glede na to, da se je bolj pozno zbudil 🙂 ) in bi šel mogoče popoldan na Zavrh. Drugih članov ni. Najprej sva hotela z Megom prej, pa se mu je nekaj zabasalo in potem vseeno ob 13h odšibava z Unca direkt na start. Še ujameva razmere. Na startu poleg naju sicer le Valiča (testiranje Kmeta) in Nevidni/Ščuka/Skuša/Riba (ki sprašuje po Erzu…) in še kakšna dva, ostali pa že v zraku.

Hitro postaviva in startava. Mega kmalu nabere in odleti proti Zmajarski, jaz pa zelo potonem in se vlačim nad melišče skoraj pol ure, ko na koncu le naberem nazaj do roba in končno čez. Močni, ozki stebri, težko jih najdeš in še težje obdržiš. Enkrat končno najdem lepo dviganje Z od starta in naberem do svoje največje višine danes – 900m, potem pa spet lovljenje in iskanje in ko se vrne Mega nad start in začne toplandati, se tudi jaz odpeljem bolj ven in počasi scurim na pristanek k Igiju.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pride Mega, takoj gasa proti Lju, vmes pa debatirava o incidentu, o katerem sva sproti obveščana: Redstar alias Tomaž Trstenjak se je na Zavrhu obesil na drevo, reševalci že prihajajo, Mega pa se bo vseeno udeležil akcije vsaj toliko, da obesi vrv za lažje reševanje padala jutri…