Napovedan severni veter ni bil tako močan, kot smo mislili, pa se nam je poplačala radovednost. 1370 m n.v. ter uro in pol letenja tudi v termiki s 5.5 m/s dviganja bi zadovoljila še tako naveličanega pilota. Tudi naslednji dan je bil odličen.

Še en dokaz za trditev, da ko je cela Slovenija v močnem JZ vetru, je Lijak super, tisti ki letijo na Nanos naj se pazijo, da jih ne odnese, na Črnem kalu pa slab veter in če ni dovolj gradienta ne gre kaj dosti visoko oz. je težko ostati dalj časa v zraku. Le nad pečino kjer plezajo je kar divje nabijalo iz vasi, da te je kar prestrašilo, splošna smer vetra pa je bila iz Trsta. Mislim, da bi tam marsikdo šele dobro spoznal svoje padalo. Nekaj nas je prišlo 100 m nad hrib, najdaljši polet pa je bil ravno nad pečino ( do zahoda sonca )

Hja, ni kaj. Zabočevo je zmiraj boljše in v petek se je dalo na 1300 m. Smo že blizu datuma, ko smo odleteli na primorsko.

Prvo boljše termično jadranje v širši okolici štarta letos je dalo veselja sedmim pilotom. Sicer ni bilo nevem kakšne višine, a dalo se je tudi čez 1000 m n.v., tako  da je bil kar lep trening.

Slišal sem, da je smer Lijak-Nanos spet “delala”, na gorenjskem so lepo jadrali, mi pa smo se zopet prepričali, da je Ilirska Bistrica malo manj sigurna kot pa Lijak. Škoda, saj so dan prej jadrali na 2000 metrih. Pihal je V veter in le na Oslicah je vsake toliko časa termika malo prevladala.  Toda to ni bilo dovolj za varno letenje in tako smo poskusili zopet na Črnem kalu, saj je bilo za Lijak prepozno. Tam je pihal SZ in nam dal 1 uro vrtenja tik nad Ospom nad pečino. To je bilo edino mesto, ki je “držalo”. Po pristanku smo tik ob kampu za plezalce našli dobro vino in nazdravili.

V Borovnici je bilo spet slabo, Erzo pa je našel 45 min na Milanki nad Koritnicami, kjer je jadral na pobočniku.