Vreme napovedano slabše kot je. Z pa močan, kot je (zadnje dni). V okolici LJU tam do Polhovega Gradca ARSO kaže nekaj manj vetra. In grem na oglede.

Spodaj v dolini komaj kaj piha (Z). Se zapeljem gor do Mehačka (kmečki turizem odprtih vrat) okoli 12h in vsaj 1/4 h opazujem veter: skoraj 0, občasno rahlo pihne z Z. Vmes mi hoče Erzo naprtiti skrite namene, čeprav sem tukaj čisto odkrito – predlagam Kovk za popoldansko resno letenje. Ker ni nikjer tistega strašnega Z vetra (ki je napovedan za ves dan), vzamem Nuptseja in gor do pod Malo Grmado, kjer je Z start (ki me že dolgo draži 🙂 ). Erzo pa me vmes še dodatno draži, da bom zamudil Kovk in da je  itak premočno in ne bo in…

Na slemenu čisto laminaren Z občasno bolj pihne (takrat proti Tošču zašumijo gozdovi) – (3/4,5). Razpakiram robo in malo počakam. Ni sprememb in se začnem pripravljati. Sonce zakrijejo temne baze. Pa začne pihati močneje in tudi sunki so močnejši (cca 12.45). Tacam po robu in merim (5,5-6,5/7-9,8). Naslednji dve uri. Ko vmes prvič posije sonček, veter pade kar za 2m. Takrat se dokončno vpnem v tangice in postavim Nuptseja in naredim zidek, ki postane ob naslednjih sunkih našponan zid. Takoj, ko se sonce zakrije, veter spet prbije (!?). Vmes se tudi enkrat že skoraj odločim za pospravljanje.

Okoli 15.ure (po 2 1/2 h napetega pričakovanja tu gori) se mi zdi, da se je le malo umirilo (ali pa sem se navadil in sprijaznil…). Počakam trenutek, ko se malce umiri veter (in skoraj ni okoliškega šumenja), potegnem hrbtno, še jaz umirim padalo, se obrnem in stopim v zrak (je taka strmina in toliko piha, da je to tako 🙂 ).

Vendar mi v zraku gre kar dol proti Sv.Uršuli –  tu sem za kucljem Čelo (726m) , ki očitno zapira Z pot v pobočje Grmade (?). Nizko med zvonikom in lipo speljem proti grabnu, pa me samo tlači dol. Že razmišljam, da bi pristal pri kmetiji odprtih vrat Mehaček (vrata so zaprta, ker ni nikogar doma in upam, da se jim bom izognil), pa imam le dovolj višine, da gre čez drevje na robu, kjer se graben strmo spusti. Na robu pa dobim KONKRETEN ruker gor, da me kar pošteno zgunca in se v rahlem dviganju zapeljem ob Z pobočje. Lepo drži in celo malo pridobim, tako, da bi se lahko brez problema zapeljal čez Polhov Gradec, vendar čutim zunaj, na odprtem, močan veter, ki me šejka (pa še večji problem prevoza bo tam doli), tako da raje obrnem nazaj v dolino in v močnem skanaliziranem dolincu (piha J od P.Gradca) pristanem v veter na travniku za gradom.

Zoranov let

Ko začnem pospravljati, ustavim mimoidoči avto, ki se ne more upreti, da bi  me ne zapeljal gor po LCja 🙂 .

Zjutraj pokliče Pohl, kakšni so plani. Ker je vse mrčasto in malo čudno (Z z višino in dnevom močno narašča), bi tudi jaz šel čim prej nekaj odskočit, potem pa, da vidimo. Erzo se najprej ne odzove, ko se slišiva, je za kasneje. Faca in Delux se dogovarjata za Lijak ob 12h, kar meni ne obeta preveč. Še najbolje se mi zdi na Gorenjsko.

Z Edom se dogovoriva najprej za projekte na bližnji Gorenjski. Križna gora me že malo matra (sem bil že 3x gori, pa je vedno narobe pihalo – V ), po današnji napovedi mora biti 🙂 .

Z  dvema avtoma do Škofje. Edo pusti svoj avto na pristanku v Praprotnu in od zadaj po šodru gor.

Na vrhu piha V 🙁 . Oblaki malo nad hribi sicer šibajo iz smeri JZ, ampak čez vršne travnike in gozdove piha – V !!

Greva za rob na Z start (sveže pokošen)  in tu malo manj piha, vendar še vedno dol (občasna nulca). Edo je optimističen: “samo da posije sonček, pa bo 🙂 pihnilo gor…”. Vsaj uro modrujeva na startu in raztegujeva trakce, resnega sončka pa ni, piha pa čez naju od zadaj. Kvečejmu vedno več oblakov šiba nad nama iz JZ. Iti kam drugam bi bila samo izguba časa. Čakava.

Potem pa je pihanja od zadaj nekaj manj in greva po padali. Počasi postaviva in – občasno pihne gor. Kaže, da res piha gor in potegnem in stopim v zrak. Visoko preletim drevje na dnu travnika in po široki vijugi pristanem na razkošnem travniku zraven avta.

Zoranov let

Edo se pripravi na startu

Edov filmček

Edo stopi na tla kakšno minutko kasneje.

Edov let

Erzo je nedosegljiv, Delux pove, da bo najbrž Lijak ali Kovk, midva se odločiva, da ostaneva na Gorenjskem, saj je na Vipavskem po radiu že napovedan dež… Še en projekt predlagam, potem bi pa z Edom šla na Gozd.

Po V strani Križne dol in čez Škofjo v Poljansko. Za Podpulfrco v krožišču na levo skozi Zminec. Tu pusti Edo avto in z LCjem na Svetega Petra hrib. Kmet Arhar naju pričaka pred pragom, določi, kje naj parkirava, pokaže vetrokaz na strehi (“danes pa bo…”) in že nosiva kramo na rob strmega travnika.

Piha kar konkretno po pobočju gor, gmajne je precej, ampak, če zavijeva takoj desno ob pobočje, ne sme biti problema za ven (dolina je za robom desno in se ne vidi pristanek). Postaviva, kmet pride kibicirat.

Potegnem in speljem čez stopničko spodaj brez dotika, malo me poruka v zraku in začne kar dvigovati (na Zavrhu bi bil tega vesel, tu pa gledam samo, če bo šlo čez gmajno. Z bogato višino pridem nad gmajno, zavijem desno okoli pobočja in sem že nad glavno dolino. Čutiti je močan veter (z vetrom po dolini proti Škofji gre 50 ), takoj sem mimo pristajalnih travnikov. Eda ne vidim nikjer v zraku. Zavijem nazaj in se skoraj na mestu spuščam po liftu dol. Pristanem zraven avta,

Zoranov let

ko Edo javi, da si je na štartu zvil gleženj in da bo pospravil…

Edov filmček

Ker imam ključ od LCja s seboj ( 🙁 ), hitro pospravim in gor z njegovim avtom po njega in LCja. Ko sem pri njem, pravi, da ima za danes dovolj (da pa najbrž ne bo nič hudega – razen bolečine … ).

Danes napovedan lep dan z jutranjimi meglami in SZ čez SLO. Lusja si je za danes vzela dopust in se že včeraj prijavila. In ne samo to: za lepo popoldansko letenje je pripravljena zjutraj sodelovati na projektih kot zemeljska podpora 🙂 . Neprecenljivo.

Ob 9h jo poberem pri odcepu v Podlipsko in -> Žiri, kjer se srečamo s Pojetom (plan je, nadaljevati, kjer sva včeraj končala 🙂 ). Ker pa piha SZ, je takoj sprememba plana: Koprivnik nad Hobovšami (kar malo mi je hudo, ker bi si želel, da greva gor skupaj z Erzom, glede na to, da sva bila teden nazaj tam gori na (brezuspešnih) ogledih 🙂 . Jožef start že ima in bo zato šel na bližnji sosednji grič: Mrzli vrh – Koprivnik (ki ga pa še nima) in ki sva ga midva z Erzom zadnjič uspešno odletela 🙂 .

V zgodnje dopoldansko sonce se zapeljemo na sam vrh k anteni. Postavimo Rooka v jutranjo roso. Malo mencam za natančno smer pristanka (ker se v ozko grapo doli ne vidi ama baš ništa), potegnem in sem v zraku čez kmetijo in na sredo doline. Lusja odpelje Jožefa na njegov start, jaz pa malo zavijugam in pristanem na travniku v Hobovšah pri Stari Oselici.

Zoranov let

Samo naberem in do ceste, kjer počakam Lusjo. Čez nekaj minut je z nama še Jožef s svojim avtom s pristanka pred Žirmi.

Jožefov let

Jožef pusti avto spodaj, Lusja pa naju z LCjem zapelje čez dolino gor do Vrhovčeve kmetije (kjer sem zaključil včeraj).

Jožef se malo posveti PRu z gospodarico, midva z Lusjo pa nabrano robo odneseva gor na Jožefov start (pod kandelabri, čeprav meni gori na vrhu zgleda čisto OK dodatne višine – je pa treba nekaj dodatnega napora…). Lusja mi raztegne, jaz medtem iščem tracker, ki sem ga pogrešil ravnokar – no očitno je spodaj na pristanku izpadel.

Piha rahlo gor po pobočju – idealno. Medtem gre Jožef z opremo na vrh (jasno, saj sem mu povedal, da je Erzo startal čisto gori 🙂 ).

Potegnem in sem v luftu. Desno ob pobočju kar drži, vario tudi malo zapiska, ampak jaz čim prej dol (po tracker in po naslednje starte 🙂 ). Pristanem na istem mestu, kot prej.

Zoranov let

Trackerja nikjer v mokri travi tudi po detaljnem prečesavanju. Z nabranim padalom do ceste, kjer je že Lusja. Tudi tu, kjer sem prej čakal, ga ni 🙁 . Sprijaznim se z dejstvom 🙁 . Lusja pove, da je Jožef lepo nabral nad start in da jadra. Jože bo še jadral, avto ima tu spodaj in pove, da nama ni treba čakati. Zbaševa robo reinfuzo zadaj v LCja in počasi proti J proti popoldanskemu letenju.

Med potjo naju Jožef pokliče, da je pristal po 20 km trikotniku

Jožefov let

in da ima ta start res potencial, kot je napisal Erzo 🙂 🙂 .