Tudi Danes je kar sončno (v LJU) in podobne vetrne razmere (Z, JZ), kot včeraj. Na Krvavcu seveda še vedno SZ. Že zjutraj potipa Štusej, če se kam gre, ker bi on tudi. Ker še nimam konkretnih informacij, se odloči, da gre raziskovati po svoje. Pokliče s Strmce, da je premočen Z, na Slivnici močen V in gre naprej na Kovk. S starta opisuje razmere, podobne včerajšnjim, le da je baza mogoče 50m više. Mega ne more ob normalni uri in tako ostaneva sama z Erzom. Nobenega preveč ne mika Kovk (ali Lijak), zato se odločiva za projekte na Pivškem.

V Pivki piha J (kje je ta Z ?). Jaz sem sicer dopoldan preveril pri domačinih v Baču, če je področje poligona zaprto in so mi zagotovili, da ne, vendar ob takem vetru tam okoli nimava kaj projektirati :-(. Za začetek greva preveriti situacijo na Šilentabor, kjer na robu piha malo Z, močni sunki J in še malo V od zadaj za kakšen trenutek. V taki raznolikosti se ne vidiva in gasa dol in … kam?

Erzo najprej predlaga Gradec (kjer bova jadrala – če ne bo premočno/prešibko…), pa očitno ne pokažem dovolj navdušenja in takoj predlaga Srednji vrh nad Ilirsko Bistrico (ki ga je iz pozabe potegnil Damjan z nedeljskim obiskom 🙂 ). Zame bi bil to novnov in sem seveda za. Erzo še malo nalaga o alternativnih lokacijah, ki pa jih tudi sam ne misli preveč zares, tako da sva kmalu v Ilirski. Taktično greva h Gregorju Primcu po tel.številko (Erzo še vedno zapolnjuje vrzeli…), hkrati pa mu omeniva, kam greva in da bi mogoče potem on naju rešil, če bova odletela. Pa smo zmenjeni.

Gasa gor proti Sviščakom in na vrhu planote po planoti za grebenom do odcepa na Kozlek/Srednji vrh. Malo cincava, kaj vzeti, pa je na koncu jasno: Erzo I.klaso, jaz tangice s coto. 15min do vrha, kjer sva tik pod bazo.

Hitro postaviva, da naju megle ne bi prehitele in potegne Erzo in za njim še jaz. Veter je na startu idealen (kakšne 3-4m po hribu gor) in na mestu ga dobim gor, malo usmerim v levo proti smeri vetra in stopim v zrak. Zunaj pa je takoj jasno, da je J res močan.

Sledim Erzu na levo proti Kozleku z 14-18, ob Kozleku lepo naberem do grebena in naprej. Tu začne počasi spuščati in vedno bolj bremzati. Erzo obrne, ko ga veter popolnoma ustavi, jaz pa takoj, ko to vidim in nazaj na Kozlek. V to smer gre tudi do 50 in mimo Kozleka kar švigneva. Malo popravljava višino, Erzo se odpelje malo ven nad dolino (sledim izkušnjam mojstrov) in ga kar drži, mene v po pričakovanju začne požirati. Obrne nazaj k pobočju in jaz za njim (le s to razliko, da sem že 50m niže…). On pride nad greben in tam še malo vrti in se igra, jaz pa se pod grebenom že moram boriti. Nič več ne pomaga (spodaj je tale J bistveno bolj šibek). Odpeljem se ob pobočju proti Ilirski, poskušam zadržati izgubljanje, vendar generalno grem dol. Zadnje upanje je na Ahacu, ki pa se ne uresniči in odvijem ven nad dolino in pristanem malo pred Ilirsko.

Zoranov let

Zoranov let

Pokličem Gregorja, ki obljubi, da takoj pride. Erzo na Ahacu medtem seveda nabira. Ko pospravim, je Gregor že pri meni in gasa gor po moj avto. Erzo že kakšnoh 200m nad hribom. Na poti dol se javi Erzo, ki je pristal (končno !)  malo za Hoferjem na drugi strani Ilirske.

 

Erzov let

Erzov let

Poberem ga in še na zaključno druženje v kafič, kamor pride tudi Gregor s hčerkico, potem pa (po nakupu toplega kruha pri Šiptarju) gas proti Vrhniki…

Vreme enako kot zadnje dni, samo veter je danes malo močan: Kovk burja 19/29 m/s (!), Koper 7/11,… Na Gorenjskem malo manj vetra (Krvavec  7/11,5 V), na Gozdu SV 3,5/7 (kako je Svoletu ratalo 2x ? – aja zjutraj je bilo še bolj mirno…). Mega ima delo, ko ga preliminarno pokličem, Erzo je en sam ne. Ne, danes ne. V takem vetru je za na peč, zvečer pa za karte igrat. Malo ga hecam, pa nič…

Primorska je sicer OK, razen vetra, ki je res premočan povsod tam doli. Na Gorenjskem se meglice malo odpirajo in čeprav je na Krvavcu tudi precej močno, pa je po nižinah kar mirno. Ambrož javlja 1/2,5 JZ kar je presenetljivo. Pa se odpeljem v to smer pogledat. Na pristanku nula, za Grajcem nula, na Ambrožarju pa začenja snežiti in piha – dol ! Klobasa na postaji je vodoravno! Pokličem še enkrat postajo in zdaj javlja 2,5/5,5 V. V višavah pa šumi, kot da vozi brzovlak. Obrnem se in dol.

Pokličem Sandija, ki pove, da se ravno vozi z Gradiškom na Lovrenca in da kaže “idealno”. Odvijem proti Preddvoru in naprej, ko zatuli telefon in Sandi pravi naj ne hodim tja, ker sta pravkar obrnila zaradi konkretnega nenadnega piša vetra, ki je spremenil idealno situacijo… Sprašuje, če je za Grajcem res mirno, kar potrdim. Torej gresta onadva tja. Obrnem še jaz in dobimo se za Grajcem.

Še vedno je mirno, sneži pa bistveno močneje kot prej. Na naslednjem ovinku pustimo oba avta in odpešačimo na travnik nad cesto, kjer je pod električnimi kandelabri simpatičen start. Ker se preoblačim iz civilke, Sandi že odleti prvič, Matevž pa malo za njim.

Postavim coto v sneg in potegnem in odletim čez cesto in kozolec in zavijem v dolinico na levo, kjer pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Sandi je medtem že drugič odletel in z Matevžem gresta še enkrat. Ko prigazim gor do avta, je že mrak in počasi zbašem robo v avto.

Kljub vsemu pa sem bil vsaj malo v zraku (in en OLC nov start… ki ga je pa Sandi menda že 100x odletel… 🙂 ).

Danes pa mora nekaj biti. Ko dopoldan vzamem telefon v roke, da pokličem Erza, zazvoni – Erzo. Očitno je potreba na obeh straneh enaka – že na telepatskem nivoju :-). Pri nas še sneži, na Koprskem pa so že suhe ceste in sonček, mu poročam. Seveda mi ne verjame (čeprav je res), ampak zmenjena sva za oni konec.

Ko se dobiva na Vrhniki, mu komaj upam povedati, da je nad Koprom že naslednja nevihta, sicer pa to itak kmalu ugotovi s tablico. Na Lomu sva v snežnem metežu, mimo Postojne je brez padavin in res napovedana (ne premočna) burja, v Razdrtem naslednja snežna nevihta. V Kozini malo bolje in za Kraškim robom se svetlika. Na Kastelcu pa dežna ploha, ki poneha ko se spustiva proti Kopru. Nad morjem je jasno in modro nebo. Start Poljane se jasno kaže na opranem pobočju, dim piha gor proti hribu, torej je veter idealen (vsaj tu spodaj), ampak jaz rinem (najprej) na Glem, ki bo ziher :-). Na pristanku nulca.

Ko parkirava pri cerkvici, se vse cedi od mokrote in blata in piha JV – skoraj od zadaj :-(. Vseeno greva pogledati in malo pomoliti na start, ampak očitno nisva Lokovška, ker veter ne popusti in smeri ne namerava spremeniti. OK, pa na Pomjan in Poljane. Na Pomjanu zagaziva iz avta v frišno blato, ugotoviva, da ne piha dovolj kvalitetno (smer, jakost) in nadaljujeva na Poljane. Čez čudovito osončena pobočja na vrh hriba in proti startu.

Vzameva robo in čez blato na start. Erzo vesi trakce, jaz pa se začnem kar pripravljati. Občasno pihne rahlo gor, sicer nulca. Ko Erzo obesi zadnji trakec in začnem razgrinjati padalo, pa pihne od zadaj in tako kar ostane. Malo čakava, potem pa začne Erzo vedno bolj psihirati (da je očitno, da se ne bo spremenilo) in spokam robo in v avto.

Ker sem na koncu z bencinom, greva pred nadaljnjimi akcijami na pumpo v KP in gasa naprej prek Sv.Antona na Gračišče in gor na Kikiriki.

Za razliko od včeraj je danes tu brez megle ali padavin, vendar pa loviva zadnje minute (16.30). Hitro začneva postavljati cote. Piha malo z desne (JV), Erzo potegne hrbtno, pa ga ne uspe spraviti gor. Pomagam mu ga postaviti. V drugo enako. V tretjo odlaufa naprej in ga dobi gor in je že v zraku in mi zgine za rob in … vidim, da se padalo sesuje na tla (kasneje pove, da je moral prekiniti, ker ne bi prišel čez).

Potegnem naprej še jaz in laufam in gre lepo gor, ampak zagrabi ne in kar laufam in se malo pred Erzom odlepim in sem čez drevesa. Takoj na desno ob pobočje, pa me samo zaustavlja ( JV ? ), zato se usmerim bolj proti sredini jarka in tu gre malo bolje naprej. Najprej se mi zdi, da bom težko zvozil čez gmajno do travnikov, potem pa me lepo drži in pristanem ob cesti med Movražem in Dvori, zadnjo vasjo pred mejo.

Zoranov let

Zoranov let

 

Začnem pospravljati in že hočem poklicati Erza, ki se končno prikaže izza pobočja. Mimo pripelje avto (doslej ni bilo še nobenega…) in začnem mahati in možakar ustavi. Pripravljen je pomagati, počakal bo, da pospraviva in naju bo zapeljal naokoli na Kikiriki. Še Erzo pristane in hitro pospraviva.

Erzov let

Erzov let

V avto in gor na Kikiriki med klepetom z najinim rešiteljem. Predno se odpeljeva proti domu še preveriva, da na uradnem startu še vedno piha s strani od zadaj (JV) in to že kar močno. Potem pa nazaj v vedno slabše vreme, mrak in sneženje z dežjem.

Juhuuu, letela sva in v bistvu je to za naju nov start: Kvirik 2 :-)…

Za danes je končno napovedano malo lepše (s popoldanskim poslabšanjem) in z Erzom sva si na jasnem, da je treba zgodaj na teren. Plan je najprej Kovk (bo idealno, pravi Lokovšek že v petek in rezervira kombi za gor furat), potem pa projekti. S takim vrstnim redom bi zadovoljili Matejo in Mega (da bi odletela svoje in se potem vdala v usodo spoznavanja neznanih krajev Slovenije).

Pa zjutraj na Kovku nabija 7/10 J in Erzo sporoči, da je Lokovšek odpovedal združeno akcijo (ni več čisto idealno…), mi pa zato moramo NAJPREJ na projekte, potem pa kakšno standardno vzletišče (Lijak 🙂 ). Mega je svojo turnosmučarsko akcijo na Javornike odpovedal in se bo vdal v usodo, Mateja je pa tudi že v avtu in ne more nič. Na Vrhniki dostavim Modusa do Erza in ga žrtvujem (da ga bo zlorabljala njegova familija) v zameno za avtobus. Kljub zlizanim gumam, o katerih Erzo nabija ves čas, je žrtev vredna prostora za vsa dodatna padala, glede na zahteve terena in vremenske pogoje (= blato, sneg,…). Tako še Erzo naloži dodatna 2-3 padala in gasa do Unca, Mega vskoči in naprej do Razdrtega, Podnanosa in čez Vrabče ( Erzo: tu sem zadnjič odletel, veš Mega, na temle travniku,…. !!! ) do Štjaka.

Parkiramo avtobus med grobovi in na vršno glavo. Piha idealno gor, sonček sije, vse trdo od mraza in že postavljamo. Mega je čisto navdušen (=je celo on potegnil svojo Mantro iz lagerja, kar ni običajno). Prvi potegne Erzo in po skakljanju lepo zapluje v zrak, potem Mega tudi idealno odleti, jaz pa kot vedno zadnji (ampak tokrat z Rookom in sedežem –  je daleč tja ven, pa šibje tik  pod startnim pobočjem, pa vse je lepo trdo in na suho zasneženo…).

Mateja, ki se je “prostovoljno” žrtvovala za šoferja mi lepo pomaga postaviti in potegnem in laufam, laufam in se končno odlepim od tal. Kar nekam me požira in že mislim, da bom na prvi drevesni meji pod zasneženimi grmičastmi travniki  gnezdil, pa me le dvigne čez in na naslednji plato. Tu sem spet čisto nizko in gledam rešilni graben na desno, pa le nekako obdržim višino (oba, Erzo in Mega sta tu samozavestno in z bogato višino peljala direkt čez plato…) in sem čez in potem levo ob pobočju do travnika spodaj, kjer Erzo že pospravlja,

Erzova 1.ponovitev in 1.ponovitev sploh

Erzova 1.ponovitev in 1.ponovitev sploh

Mega pa ravno pristaja. Pristanem točno (na piko) v edini jarek na travniku.

Zoranov let = 4.ponovitev sploh

Zoranov let = 3.ponovitev sploh

Spet en moj novnov !!!

Ko pospravljava z Megom, je Erzo že na cesti in naheca pravkar dospečo Matejo še za eno furo gor (bo dol, še predno bova midva pospravila, pa super je, pa sonček je, pa…). Ko čakava z Megom na cesti, Erzo pristane drugič (= 5.ponovitev tega starta… pravi on NAPAČNO !).

Erzova 5.ponovitev je v resnici 4.ponovitev = 5.let s tega starta :-)

Erzova 5.ponovitev je v resnici 4.ponovitev = 5.let s tega starta 🙂

 

Zbašemo se v avtobus z zlizanimi gumami in na Lijak.

Vreme danes še malo slabše kot včeraj. Sicer so baze šele na cca1200, vendar je tudi vsa Primorska pokrita. Piha JZ, ki naj bi čez dan obrnil na Z. Erzo ima ob mojem dopoldanskem povpraševanju že pripravljeni PRVENSTVENI cilj.

Pa se z majhnimi obojestranskimi zamudami dobiva ob 14h na Vrhniki in z avtobusom proti Pivki. Ko zapeljeva mimo Bača, naju ustavi vojak, češ, da imajo strelske vaje na poligonu in lahko samo obrneva. Greva nazaj in na rezervno varianto – Juršče. Jaz sem tu že bil enkrat z Megom in odletel Vardijanščico, za Erza pa bo vse nonov-o :-).

Po cesti in kolovozu od zadaj za Ulovko, kjer pustiva avto in peš na greben, kjer postaviva na cca 890 na lepem travnatem pobočju, ki pa je precej položno. Nekaj pravosmernega vetra je, vendar premalo za kakšno jadranje.

Erzo lepo dvigne, se malo igra s padalom, potem pa odleti v nekaj vijugah dol in pristane zraven ceste (dlje ne gre, ker res ne drži).

Erzov let

Erzov let

Jaz tudi lepo hrbtno dvignem v tangicah coto in le malo zavijugam, pa se tik nad tlemi nekajkrat skoraj podrajsam po tleh, potem pa me le spet malo dvigne, tako da pristanem zraven Erza.

Zoranov let

Zoranov let