Počasi se  ne morem več zadrževati in ker je danes napovedan lep in sončen dan, grem zraven (kamorkoli že), pa čeprav samo za šoferja.

Edo že od včeraj priganja za akcijo 🙂 , pri drugih pa sprva ni zanimanja (saj sonca ni nikjer). Potem je zraven še Faaca in ko se moramo samo še odločiti kam, se javi še Slak, ki navija predvsem za gorenjski konec ( s poudarkom na soncu). In res najdem sonce v Kranjski. In smo zmenjeni na Britofu.

Med zbiranjem se Faaca (in njemu pridružena Igor in Urška) odločijo za podaljšek na Mangrt. Ko se ustavimo v sončni Kranjski (s kar občutnim V dolincem), se (po sprotnih info) Mangrt zagrne in vsi smo sedaj za Kranjsko jug.

Pa Luka kar nabija za Dobrač … in nas na poti na start (s Faacovim transporterjem) dokončno spreobrne. Kar nadaljujemo čez Korensko sedlo in mimo Beljaka gor na greben do zadnjega parkirišča. Vetra je tu, v Avstriji, malo.

Peš še malo naprej po “peš” cesti do razgledne ploščadi, kjer začnemo postavljati v čudovitem sončnem jesenskem popoldnevu. Žal piha precej z desne ob pobočju (Z). Prvi odleti Slak. Potem se začnejo dvigovati meglice.

Odleti Vanja, ki pa zatakne padalo ob postavljeno lesno konstrukcijo in odtrga stabilizator in predčasno pristane malo  niže na travniku.

Faacov predčasno zaključeni let

Potem se vedno bolj zapira. V malo bolj preglednem trenutku odleti Edo in skozi meglo srečno spelje nad dolino. Urška in Igor se odločita, da ne bosta odletela. Jaz pa čakam (Urška in Igor mi pomagata prestavljati padalo) na “idealne” pogoje (saj si kotaljenja po startu ali visenja v megli na smreki res ne morem privoščiti).

Slak po 3/4 ure pristane na dogovorjenem križišču proti Korenskemu sedlu.

Slakov let

Edo kakšen km prej.

Edov let

Edov komentar leta: Hvala Lukatu da nas je steral sem in Vanji za vožnjo do gor. Enkratno za ta del leta ..
Prvo veliko telefonskih klicev z Zoranom in po parih urav vseeno odhod proti Kranjski. Vanja navijal za Mangart mi bolj za Kranjsko jug , Luka pa je začel z idejo o Dobraču. Prvo se je zdela malo oddaljena in nerealna, saj je tam zadnji štartal pred enim letom in samo Slak je bil prepričan da tam BO. Šele ko smo falili odcep za štart KG Jug, malo pred podkorenskim prelazom se je Vanja odločil da vseeno probamo, ker bi itak samo scurili v KG. Cesta do pod “štart” je draga (16e) ampak lepa, asfaltirana. Od zadnjega parkinga smo se sprehodili do mesta kje je pihalo kar lepo bočno ampak glede na pozno uro nismo imeli preveč izbire in smo kar zaćeli postavljati padala. Vanja bo verjetno več povedal zakaj je odletel samo 400m. Luka upam da bo objavil let in kaj napisal. Jaz sem prvo čakaj Zorana da odleti prvi let po poškodbi in ker je čez rob začelo narivati oblak, zaradi kerega so tudi prve smreke na robu začele izginjati, se je odločil da ne bo štartal. Ker sem mislil da je to zdaj ali nikoli sem porinil in komaj preplezal rob smrek. Oblak je bil res samo na robu in kmalu po izhodu iz njega sem se skoraj zaletel v Lukata,, ki je veselo cikcakal in pobiral nad greben. Meni ni šlo tako dobro in sem kar odrinil po grebenu proti vzhodu. Na parih mestih ob grebenu je konkretno dvigalo ampak sem vseeno brez večjih ustavljanj odrinil proti križišču kjer smo bili zmenjeni.
Se še sem vrnem …

in njegove slikce…

Že mislim pospraviti, ko se megla končno res malo stanjša. Potegnem in speljem nad smrekami in nad dolino. Počasi se peljem v zahajajočem soncu (večinoma kot po putru) in z veliko višino pripeljem na dogovorjeno križišče.

Zoranov let

vizualizacija leta

Počakamo, da Faaca, Urška in Igor pridejo po nas in domov… Še dobro, da nas je Luka prepričal !!

Jaz pa 3x vesel kot radio 🙂 🙂 🙂 .

Napoved je bila, da bo danes slabo, pa ni tako kritično. Šele pozno se sprostim in se odločim za južno smer, saj je na S res vse v oblakih do nižin. Na Ajdovskem več sonca, vendar S in ker ni interesentov za akcijo, se odločim za projekte.

Pa se v Logatcu že temni in ko vozim na Koš, že rahlo dežuje. Kljub temu na vrh, kjer S piha lepo po ozki poseki gor. Malo počakam in dež res poneha. Po Rooka in tangice in nazaj gor.

Ko postavim, neha pihati gor. Vseeno potegnem, pa padalo komaj gre gor in se prevali na veje na levi.

Postavim drugič in čakam, da bi vsaj malo pihnilo gor. Namesto tega začne pihati od zadaj (na J pobočja posije sonček). Ko je spet nula, zalaufam naprej in ga spravim lepo  gor, pa podrajsa po vejah na desni in se zatakne še predno sem v zraku.

Sedaj vztrajno piha od zadaj in že hočem pospraviti. Pa pokliče Erzo, kje sem in kakšna je situacija in mine nekaj minut. Ko nehava, sončka ni več in spet rahlo pihne od spredaj po poseki gor.

Poskusim še zadnjič, ujamem pravi trenutek, ko dahne spet gor, nacentriram padalo na sredino ožine in zalaufam in sem v luftu. Nad spodnjo ožino (ki me, roko na srce, bistveno bolj skrbi) sem nad drevesi in malo slalomiram med višjimi vrhovi in sem čez in se odpeljem na travnik spodaj.

Zoranov let

Ful vesel, saj nisem verjel, da bo ratalo 🙂 .

Ko pridem nazaj gor do avta, na Kovku obrne na lep J (5/8,5). Erzu se ne da tako daleč dol, ker je že pozno in predlaga Slivnico (kjer je tudi J 3,5/5,5). Vendar si premisli in odloči za Slevico, kar pa meni ni všeč. Ko se odpeljem proti LJU, spet piha S, SV…

Danes dopoldne se dogovarjam s Sandijem in Simeonom za tandem, ki sem ga obljubil prijateljema. Pa se že dopoldne Krvavec vedno bolj zavija v oblake in dež že namaka od Primorske proti Ljubljani. Tako zadevo odpovemo in se sam odpeljem naprej proti Kamniku, da še kaj ujamem pred dežjem.

Čez Črnivec do Gornjega Grada in naprej na Florjana (že zadnjič ogledan z Matejo&Lukom).

Že spodaj je pihal kar konkreten V (dolinc?), pri anteni pa ta V na momente res prbije (4-6,5/9). Malo počakam, pa ni razlike. Smer pa je idealna, tako da se naštimam v tangice in pripnem Rooka. Počakam, da ni sunka in lepo hrbtno potegnem in ga stabiliziram in kar malo držim nad sabo (skoraj kot Delux 🙂 ).

Samo stopim v zrak in naprej. Malo drži, potem spusti, vendar sem (čeprav direktno v veter) čez kritično drevesno mejo in zapeljem v desno nad dolino. Tu dobim en pošten ruker za 20m gor in potem samo še dol do doline, kjer pa talni V (dolinc) kar noče spustiti na tla.

Zoranov let

Ko pospravim na lokalni cesti takoj dobim štop za gor. Pri avtu sedaj prbija še močneje (sunki čez 10), radarska slika kaže da dež prihaja že od LJU v Savinjske. Res je že vse pokrito. Krajši pogovor z Erzom, ki mi posreduje še eno novo lokacijo (meni še sploh neevidentirana !?? – hvala Erzo !) nad Nazarji – stran od prihajajočega dežja :-).

V rahlem kapljanju hodim po tem štartu in že hočem postaviti, pa začne konkretno deževati in še pihati od zadaj… Pa drugič…

Najbližji je start Borseka in s pomočjo elektronike (Android versus  IOS ) in lokacijskih podatkov iz OLC-ja se samo odpeljemo na travnik na vrh hriba pri Borsečniku nad Biderovo domačijo v dolini.

Start zgledno zrihtan (so pokosili osat in žilave rože, ker je bil tu predviden rezervni XC start).

Mateja pomaga postaviti in v luft: Domen (z rahlim sunkom vetra od zadaj), jaz (v nulci) in Luka (z vetrom lepo od spredaj). Odpeljemo se s čudovitega starta nad ogromne travnike v dolini, malo zapeljemo sem in tja in pristanemo na “golf igrišču”.

Domnov let

Zoranov let

vizualizacija Zoranovega leta

Mateja je hitro pri nas in noče še enkrat gor na start, da bi še sama odletela.

Naslednja je lokacija Golte-Tiršek (z vmesno nabavo prehrane na pumpi – ostalo je zaradi Lufthanse zaprto 🙂 ). Do sem nas dvoboj Android versus  IOS odpelje po različnih poteh, ampak ko smo le na neurejenem štartu (=nepokošen travnik) je iz smeri Dobrovlje in Menina slišati grmenje in vse je v sivini. Radarska slika je v celoti grozljiva in kaže le ozek pas čistega nad Savinjo proti Koroški.

Kot edini kandidat za letenje se v dani situaciji startu odpovem (kljub provokacijam, da bom kmalu na tleh in pospravil prej, preden se bo razbesnela nevihta). Zato dol in v Gornjegrajsko dolino v smeri doma.

Na poti proti Gornjemu Gradu je črnine manj (nazaj pa raje ne gledamo) in spomnim se naslednjih startov.

Prvi je Florjan in ob pogledu na travnike zgoraj, ne morem(o), da ne bi zavili gor.

Start čudovit, travca pokošena v nulo, vreme že spet lokalno sprejemljivo, žal pa piha od zadaj… Tudi start “Malo niže” je neizvedljiv zaradi vetra od zadaj. Pa Mateja opozori, da je tak veter ravno pravšnji za nasprotno pobočje doline. In tam se svetijo travniki Semprimoža (pod Menino).

Hitro dol in skozi Bočno gor in vija-vaja po ovinkih in smo na startu (vse to tako hitro še vedno zahvaljujoč sodobni informacijski tehnologiji – in seveda avtu 🙂 ).

Žal start popolnoma neurejen (=nepokošen travnik). Domen že postavlja z Matejino pomočjo, potem pomaga Mateja še meni in Luku. Pri tem preklinjamo predvsem dve vrsti rastlin: žilave rože in vrsto suhe trave, ki se zatika za štrikce kot trnek… Zahvaljujoč Matejini potrpežljivosti in nesebičnosti odletimo:  Domen; potem zalaufa Luka s PI-jem, pa prekine, ker z vetrom ob zadaj zaruži na kolovoz in ne spelje; jaz v tangicah (okretno) potegnem Rooka in sem v zraku.

Najprej hočem pristati na dogovorjenem travniku spodaj, pa ni Domna nikjer. Končno ga opazim na tleh na drugem koncu Gornjega Grada in se zapeljem pristat k njemu.

Domnov let

Zoranov let

vizualizacija Zoranovega leta

Luka še nekaj časa poskuša na startu, žal pa piha samo še dol, tako da na koncu pospravi.

Dan zaključimo v piceriji sredi mesta ob cerkvi, ki ima res dobre pice…