Boris je sicer najprej  mišljen samo kot šofer, ker se mu mudi v Kamnik, ko pa se približujemo Povljam, se tudi on nakuri in parkira in odšibamo na start. Sonce je že nizko in celo malo pihne dol, ampak vseeno hitro postavimo drug zraven drugega.

Potegne Delux naprej in elegantno odleti nad pastirjem malo niže.

Deluxov let z mojim trackerjem

Potem poskuša Erzo rikverc, pa samo malo potegne padalo po travi dol in se ustavi pred žico.

Potegnem jaz naprej in odlaufam in preskočim pastirja in sem v zraku in potem se peljem proti drevesom spodaj, se jim izognem desno in tik nad drevesi (tako nizko nisem bil tu še nikoli) odpeljem čez. Prihajata Mateja in Mega na start in baje tudi Uki in Mirko za končni razvoz. Potem pa letim, dokler ne pristanem malo pred Deluxom, ki pospravlja.

Zoranov let

Malo za mano pristane Mare (ki je baje izpuli l3 količke pastirja in jih je Mega namestil ponovno nazaj…). Mirko in Uki se pripeljeta do nas, potem pride po zraku še Erzo, ki je po neuspelih rikverc dvigih, po ne vemo koliko letih, spet startal naprej (uspešno), nas preleti in odleti še daleč naprej.

Erzov let

Prideta še Mateja s svojim  in Mega z Borisovim avtom. Boris čao proti Kamniku, ostali pa na britof, kjer se razporedimo v originalno formacijo in domov. Trije starti danes in od tega en novnov !!!

Spet krasen dan in dobra napoved. JZ, ki bo v JZ Sloveniji šibkejši. Torej Lijak. Erzo sicer dopoldne začne lobirati za Buzet, pa se izkaže, da tam ni OK in ob 14.30 skupno na mitnici Logatec (ob dodatni porabi 3,0€-Zoran, 2,2€-Erzo, 1,8€-Manca = transfer od Vrhnike do mitnice, ki je za dva od treh udeležencev nepotreben :-), kalkulacija Delux) čakamo Deluxa, ki skalkulira svojo zamudo 7 minut zaradi predvidevanja svojega prednaročanja s strani organizatorjev (ki se je začelo uvajati zaradi njegovega zamujanja :-); prednaročanje pa tokrat ni bilo aplicirano 🙂 ). Skratka, ko se vsi zberemo v Erzov avtobus, gasa po Mega in naprej na Lijak.

Na pristanku v glavnem tujci, nekaj ljudi v zraku. Avtobusni transfer na sam start (z Erzovim terenskim avtobusom – testirano v luknji na Uncu) in lastni transport na start. Postavimo drug za drugim (med nemškogovoorečimi tečajniki – ali vse to tujsko šolanje poteka v skladu z novo odredbo ?? :-)) in startamo. Zadnji seveda jaz, ob 2xpodiranju pri hrbtnem startu (zavita vrvica okoli padala 🙁 ).

Potem ni več kaj povedati. Mene levo ob grebenu dvigne gor, vendar čez greben ne pridem, na V robu se matram, pa se mi vdre in potem se slabe pol ure trudim in drajsam (ob pobočju nič ne drži, zunaj, kjer pa bolj drži in nekateri poberejo,  pa sem prenizko in ne znam in nimam pojma in ne najdem in… skratka gre generalno dol) in potem pristanem.

Zoranova curaža

Manca je še bolj scurila in že poskuša urediti za Erzov avto. S starta se je samo odpeljala dol ob nasvetih po postaji (“moraš bolj ven, ob pobočju samo požira…”), ki so prišli vedno prepozno (najbrž ti radijski valovi prepočasi potujejo od govorca k poslušalcu 🙂 ). Ko pospravim še jaz, skupaj pizdiva nad usodo in ne iščeva več prevoza, ker je že Mega toplandal in gre z avtom dol (z zelo veliko zakasnitvijo, za katero pa že sam ve, zakaj 🙂 ). Ko pride po naju na pristanek, sta Erzo in Mega že v Ajdovščini.

Erzov let

Borisov let

Letalni dan zaključimo v slaščičarni “Pri kelnerci s pretesnimi kavbojkami”. Midva z Manco utapljava žalost nad neuspešnim letalnim dnevom v torticah, jaz dodatno še v dodatnih kepcah sladoleda… Ostali pa s torticami in sladoledom  (Delux pica) slavijo uspešen letalni dan.

Končno lepo vreme. Zato pa močan JZ veter. Na Primorskem vse zeleno in tudi modro, le Gorenjska ostane bolj bleda. Erzo sicer ni preveč zagnan (mu ni treba), ampak se potem le pusti prepričati in navija za Gorenjsko – Gozd (po mojem ima zraven v glavi neodkljukani  Zalog). Kliče me tudi Dragan Vidic, ki bi rad stestiral Rooka (rabi L), Boris je zraven, Mega pa danes ne.

Pri britofu je gužva, vkrcam se v Erzov avtobus, v Vodicah nas dohiti še Mirko, potem pa v Seničnem naložimo še Dragana in gasa na Gozd.

Na startu piha lepo gor. Ravno postavlja Jure Kurnik in obljublja, da bo. Rooka dam Draganu in postavim njegovega Mentorja2 in drug za drugim startamo (Erzo, Mirko, Dragan, Boris in po dveh poskusih hrbtno tudi jaz. V zraku ni preveč razrukano. Najprej malo poberem okoli starta, potem pa na predno joško in tam vrtim nekaj časa. Erzo in Dragan (in Kurnik in Guido in…) so že proti Storžiču, Mirko drajsa okoli starta, Boris pa navija proti Kriški gori, pristane pri koči in ponovno starta (na OLC novnov 🙂 ).

Boris do Kriške

Zadaj proti grebenu črni in grdi oblaki z bazo nekje na 1700, Storžič je v črnem klobuku. Ko dovolj naberem, se odpeljem bolj proti Storžiču in ker me ne mika preveč v temačnost in črnino,  sem ves čas bolj zunaj in seveda po malem zgubljam. Je tudi hladno, tako da pri Storžiču obrnem (Erzo in Dragan & Co. se že vračajo) in grem nazaj do Tolstega, kjer ravno nad mano navija Boris. Še malo do štarta in okoli njega, potem pa na pristanek.

Zoranov let z Mentorjem2

Debela ura lepega jadranja. Mentorja se mi zdi zelo podobno voziti, kot Rooka. Mogoče je brez gasa malo hitrejši, pa malo bolj “okoren” pri obračanju  (vrtenju). Ko pristanejo še ostali

Borisov drugi del

Dragan Vidic z mojim Rookom

Erzov let

in pospravimo še gor po avto in potem seveda v Zalog, kjer smo spet prepozni, saj že piha rahlo dol. Kljub vsemu na start, da Erzov trakec to potrdi, potem pa gasa proti LJ…

Sluzasto še naprej. Po dolinah, v sredini in v višavah megla. Manca je vseeno za, jaz tudi, Erzo pa provokativno pokliče, kaj se planira, potem je pa presenečen, ko izčrpno analizirava kje bo bolje…

Opoldne začne v Ljubljani presevati sonce in ob 14h se dobimo na britofu. Mega ne more (edini, ki stoji realno na tleh), Delux nit ne piše, nit se javlja. Ker na  Primorskem  kaže na dež in piha močan J, JZ (Kovk J 8,5/11,5), je Strmca (kjer čutim neke neizpolnjene dolžnosti) torej neuporabna (tako Manca, tako Erzo…) in edina izbira je Gorenjska (kjer pa čuti Erzo neke neizpolnjene dolžnosti… no jaz tudi…), kjer bo baje manj vetra. Ambrož je še v oblakih, zato Gozd (no v resnici ciljava na Zalog, samo Manca to še ne ve 🙂 ).

Gozd v grdih, črnih oblakih, najbrž že dežuje. Torej Zalog, ki je nižji, pa tam še ne dežuje. Parkiramo spet pri kmetu in z robo midva po travniku gor, Manca asistira. Piha lepo gor, malo z V (pihati bi moral J, JZ) in začneva postavljati.

Ko sva že pripravljena, pihne dol, čakava, piha dol, začne kapljati, piha dol, Manca si zvije že drugo cigareto, neha kapljati, piha dol, ležimo in čakamo in še vedno piha dol. Ko začne spet deževati, pospravimo, pa v avto, pa smer Ambrožar.

Baze (temačne in grozeče), so na višini hotela. Pri Ambrožarju piha močan V, ko stopimo iz avta. Postaja je tudi javljala V in ko provociram, naj jo Erzo preveri (ni Simobil 🙂 ), ta vrže v zrak šop trave in je preverjeno: še vedno V, ki občasno pihne že od zadaj. Proti Kranju siva zavesa dežja, jaz še malo kažem na travnato glavo pod Ambrožarjem, kjer bi bilo idealno za ta veter, pa se mi samo režita in me sploh ne jemljeta resno… Tako nam ostane edino še dilema med Jenkovo in Tonačem. Še tu se slabo odločimo in izberemo Tonača, ki ima kot edino uporabno sladico sirov zavitek, v minimalni dobavi. Na koncu še ErzOTA opeharijo za razliko med 5 in 10€. Ampak stik s padalom pa smo imeli, pa tud mi smo se fajn imeli :-)…