Danes napoved nič kaj obetavna a pomembno je da je Erzova SERIJA rešena 🙂

Erzov let

Sam se danes z lahkoto lotim zadev v čakalni vrsti katere ponavadi odlašam zaradi letenja…Ob 12:33 sporočilo od pUNČKE (“Škrpjon 13:15 Zgleda uredu,kaj bo ne vemo..”) in stvari kar popadajo iz rok. Moram vsaj skočit, da preneha tresavica si rečem in že se peljem proti Vrhniki. Na šodru se napokam v Megov avtek in z Erzom kot kopilot do Škorpijona, kjer že čakata pUNČKA in Mr.F.!

Na štartu Piha lepo gor v intervalih in kdaj tudi povsem ugasne. Prvi je pripravljen Erzo, ki pa se samo odpelje proti Bistri pod mrčastim nebom.

Erzov let

Naslednji pripravljen Mr.F. , kateremu piha že precej manj in ima malo več opravka z hrbtnim štartom. Naposled mu le uspe in odleti proti uradnemu pristanku. Na nebu se pojavi plava luknja (Medium size) in čakamo, da se dolina napoji z energijo (cca15min). Naslednji v vrsti smo pUNČKA, jAz in Mega. Pred štartom nekaj prdka a premalo za obrnit. pUNČKO mimo prvega roba (Breg) po malem drži in šele v (Bizgavki-to je nad Dolom) kjer je ponavadi dežuren steber zavrtiva in vrtiva šibak steber za katerega ocenim, da višje ne bo šlo in se odpeljem v smeri Vrhnike. Me kar konkretno požira zato se odločim nazaj do dežurca a pridem prenizko kjer se precej neizkušeno borim s šibko termiko in po parih min. pristanem na uradnem.

Domnov let

Mega in pUNČKA še nekaj časa vrtita vmes pa nad Javorčem zagledamo Mantro!  Špekuliram, da naj bi to bil Erzo in da je nekak čudežno pobral a se izkaže da je ta heroj Kosov Emil, ki je priletel iz Ulovke! 🙂 Ja iz Ulovke! Iz katere sta z RedStarom štartala (RdečaZvezda pristal pri BJ-ju)Emilov let

Sledi druženje in domaža naloga za jutrišnji dan 🙂

T. SLejko pa takole izven naših meja…

Tomov let

 

Danes je obrnilo na JZ, drugače pa oblačno in od LJU kotline proti SV kar močno. Z Erzom se hitro uskladiva za Kovk in Erzo razpiše zbor ob 13h na Železniški.

Ko pridem na Železniško, Erzo ugotavlja, da bo Kovk premočan (Nevidni in Kraševci gredo na Socerb) in ideja je Vremščica (“kjer je vse črno in močno “- so rekli Kraševci…). Mega je za, Jean se upira in navija za Kovk. Po nepotrebnem čakava še Domna, ki zdrvi mimo in v Erzov avtobus ga naloživa v Logatcu. Še Mega vstopi na Uncu in Jean na Ravbarkomandi in gasa.

Do Razdrtega Jean vsake toliko omeni Kovk, ampak avtobus ima svojo ruto in nas pripelje na Vremščico spodnji start, kjer izstopimo. Piha kar konkretno (izmerjeno 7-8,5/10,9. To nas v postavljanju malo upočasni. Vmes imamo še malo uro biologije, kjer nam Mega strokovno razloži, kako je z jelenovim rogovjem.

 

Našli smo en rog, ki je jelenu odpadel… aja, saj to je samo Domen.

 

Erzo med zavijanjem vetra vpije, da se hočemo izogibati letenju, kar nas spodbudi, da seveda postavimo.

Erzo se odlifta v luft prvi, potem odnese Jeana, jaz čakam na malo manj vetra in potem potegnem. Šele ko mi trije obvisimo lepo pred startom v luftu, začne postavljati še Mega. In v luft še Domen in potem Mega.

Najprej v luftu kar previdno vozim sem in tja med zgornjim in spodnjim startom, potem se zapeljem bolj ven, ker drži in tudi dviguje (občasno dvigi tudi s +5) in naberem do 1200. Ko sem više in bolj stran, si upam tudi na široko zavrteti.

Ostali podobno jadrajo sem in tja, le Domen se matra bolj spodaj.

 

Mega se odpelje proti Divači do avtoceste in nazaj in potem še malo podrjsa in toplanda. Domen na koncu pristane Na piki.

 

Domnov let

Domnov let

Ko sem spet na višini zg.starta še enkrat naberem in se odpeljem čez greben proti Dolenji vasi. Sprva gre lepo, potem pa vedno počasneje (dejansko piha Z) in dol. Ko sem blizu avtoceste me dvojna 380kV galerija stebrov ustavi (simbolično, ne dobesedno) in pozabim na Dolenjo vas in se raje po liftu spustim dol na travnik pred avtocesto.

 

Zoranov let

Zoranov let

 

Tudi Jean pristane Na piki (zlobni jeziki povedo, da pri tem obesi padalo 🙂 ).

 

Jeanov let

Jeanov let

 

Erzo pa se pusti z vetrom odnesti še malo čez Vremski Britof.

 

Erzov let

Erzov let

 

Pošteno se podhladim, ko poležavam na travniku, preden pridejo po mene…


Dodaja Jean o današnjem obujanju spominov na spuščanje modelčkov na Vremščici in jadralnih padalcih

Pred 15 leti ko smo hodili na Vremščico spuščat modelčke jadralnih letal sem opazoval jadralne padalce, med katerimi smo slalomirali. Še v osnovni šoli, v sklopu modelarskega krožka. Daniel dobri stari cajti, a?
Vsake toliko se je iz višin zaslišala kakšna kletvica – kdo je bil komu v napoto? 🙂
Danes so bile vloge obrnjene – mi v zraku, nad modelarji. Zanimiv občutek obujanja spominov, sploh ko sem po pregledu klubskih in svojih arhivov, prišel do ugotovitve da sem danes letel prav s tistimi piloti (no, vsaj nekaterimi), ki so me pred toliko leti kleli!

Spletna stran Modelarskega društva Betal:
http://www.betal.org/

Žan sicer dopoldne navija za Slivnico (ki javlja JZ ?! kljub splošnemu, močnemu S,SV čez SLO) ali Grmado, pa se na koncu odločimo za bolj ziher izbiro: Zavrh.

14.30 Šodr: Erzo, Žan in jaz. K Erzu in gor.

Na poti na start občasno kar pihne, na samem startu pa podobno kot predvčerajšnjim (mogoče še rahlo močneje). Hitro postavimo in v luft: Žan, Erzo in jaz.

Zunaj je veter kar močan (vendar manj kot predvčerajšnjim) in drži in celo nekaj dviguje, tako da se samo odpeljem v levo mimo Trebelnika do Javorča, kjer prvič poskušam nabrati in popraviti višino. Erzo nabira bliže startu, Žan se vrača proti Škorpijonu. Le nekaj nad vrh Javorča pridem (potem mi več ne gre) in se odpeljem naravnost čez Vrhniko do BJja, pred katerim pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Jean pristane nekaj pred fuzbal placom,

Jeanov let

Jeanov let

Erzo potegne (kot ponavadi) do doma.

Erzov let

Erzov let

Jean (ki je najbliže Šodru) pride pome; potem še po Erza in po  njegov avto na Zavrh. Jaz izstopim v Borovnici in vmes pri Ukiju rešujem problem svoje radijske postaje…

Danes J od LJu kar močna burja, vreme pa boljše kot napovedano. Na Krimu so sunki med 10 in 12 na osnovo 5-6 in z Erzom se uskladiva za razpis akcije na Zavrhu ob 14.30.

Dobimo se na šodru: Erzo, Delux, Mire in jaz in pri Škorpijonu naložimo v LCja še Ukija. Malo smo napeti, saj pričakujemo kar močan veter na startu. Delux se odloči, da pusti padalo kar v avtu (mu ni treba) in bo danes viteško opravljal zemeljsko podporo.

Ko pridemo na start pa skoraj nobenega vetra (v resnici že malo bolj zunaj piha konkreten V, JV). Postavimo (Boris viteško pomaga 🙂 ) in v luft:  Erzo, Uki, Mirko in jaz.

Ko zapeljem iz poseke, V močno zagrabi in se odpeljem poševno z njim proti Škorpijonu. Kar daleč pred grebenom drži in tudi dviguje, čutiti pa je, da je veter res močan. Mirko in Erzo sta precej nad grebenom, Uki je nizek. Na Javorču še malo naberem in se skupaj z Miretom odpeljem za Erzom čez Vrhniko (tudi 55). Nad BJjem me še toliko drži, da potegnem do Hribi in z malo rikvercanja pristanem v veter na uradnem pristanku Hribi SV.

Zoranov let

Zoranov let

Erzo še malo pojadra nad Hribi in seveda zapelje na svoj travnik za hišo.

Erzov let

Erzov let

Mirko pristane pri BJju.

Ko pospravljam, mi Boris že dostavi LCja 🙂 .

Ker je danes napovedan dež, Erzo seveda že zjutraj potrdi serijo na svojih dragih Hribi in potem je flegma, če bo zares dež ali pa ne… Jean pa ni flegma in bi rad danes letel v naših koncih (najbolje Gorenjska…), ker ima itak zemeljske opravke v LJU. Jaz pa naj najdem nekje luknjo. Reši me pretiranega iskanja Uki, ki sporoči, da ima dopust in da Parapente pravi, da bo v celjski kotlini V in brez dežja in bi torej bile Dobrovlje prava izbira. Le oblaki, megle in mrč tam naokoli me malo držijo nazaj za to izbiro.

Ampak na koncu se zdi to še najbolj varna odločitev in ob 11.30 se dobimo mi trije pri Hofer Fužine (ostali interesenti: Erzo, Mega, Manca so samo firbcali in ne verjamejo s srcem v to zgodbo…).

Vransko, Braslovče in mimo Afrike gor na idiličen start Dobrovlje V (je že skoraj tako urejen, kot Juretov Gozd 🙂 ). Piha lepo gor 2/4

 

 

in takoj postavimo. In v luft: Uki, Jean in z malo zakasnitvijo še jaz. Jean navdušeno javlja po postaji, da na JV robu res dela in lepo vrti in seveda se tudi jaz odpeljem tja.

Do vogala še nekako vzdržujem višino in vidim Ukija, ki vrti malo nad robom in Jeana precej višje. Potem ju neham opazovati, ker se začnem boriti za metre (ki jih izgubljam, ne pridobivam 🙂 ). Karkoli naredim, mi gre samo počasi dol in na glas preklinjam svojo nesposobnost. Še vedno nekaj vrtim in iščem, ko že pristajam spodaj na travnikih kmetije Strnad.

Zoranov let

Zoranov let

Sedaj vidim, da je tudi že Uki nizek in tudi Jean po postaji javka, da je bil prevelik začetni optimist. Samo naberem padalo, se izpnem in grem do kmetije prepričevat gazdarico, naj me zapelje gor. Po začetnem odklanjanju in mojem vztrajanju, se vda. Medtem pa Uki pristane zraven mojega kupa in sva že dva za gor.

Ukijev let

Ukijev let

Reinfuzo natlačiva robo v gazdaričinega Landroverja (največji od množice avtov, ki jih imajo na posestvu za opravljanje različnih kmečkih dejavnosti) in že naju brhka mlada gospodarica vozi gor.

Jean javi, da je scuril – zraven Žovneškega jezera – njegov novnov 🙂 .

Jeanov let

Jeanov let