Napoved podobna kot včeraj z zmernim V. Curjenja zadnjih dni imam dovolj in se odločim za projekte. In to SV od LJU, saj tudi obiski nekaterih lokacij JZ od LJU zadnje čase niso bili uspešni.

Spodbudi me včerajšnji let na JZ pobočjih Menine in gas mimo Kamnika v Tuhinjsko.  Po gozdni cesti gor prav na start, ki je čudovita jasica; opremljen s trakci in klobaso in startno mesto pokošeno – zgledno (komu gre zahvala – Sedušaku ali Jerasu ? – toliko o rednih vzdrževalnih delih našega kluba 🙂 !!!).

Piha po jasi gor, J (?), na momente kar močno. Postavim, postavim zidek in potegnem hrbtno. 1x ponavljam in potem speljem.

V začetku me J kar ustavlja, da me malo skrbi, ali pridem ven skozi grapo, saj tudi desno na pobočju nič bolje ne drži. Potem pa speljem lepše, pridem z veliko višino nad dolino, celo nekaj dviganja ujamem in na pokošen travnik v pristanek.

Zoranov let

Super novnov !

Pri domačinu, ki me opazuje, si zgovorim prevoz, žal pa to traja skoraj uro, saj ima veliko opravka s cestnimi delavci, ki vzdolž ceste gradijo pločnik, v glavnem tudi čez dele njegovega vrta ob hiši…

Erzo je prej lobiral za Gozd, pa se je moje reševanje LCja tako zavleklo, da se odpeljem še naprej do Vranskega in pred njim na levo na kucelj Brce.

Koruza je požeta, je pa pod poljem električni pastir, tako da postavim pod njega 30m od originalnega Erzovega starta (upam, da mi ga bo Erzo priznal, če pa ne, bo pa to moj novnovnov, ki ga on še ne bo imel 🙂 …). Piha lepo gor.

Potegnem in stopim v zrak in ven iz dolinice nad staro glavno cesto in čez drote na travnike preko.

Zoranov let

Pa je še en novnov.

Ker mi nihče ne ustavi, z robo pešaka po cesti naokoli gor.

Bolje nova krtina, kot curaža pravim, ko se zapeljem proti domu… dokler me ne pokliče Erzo in pove, da je 2 uri jadral na Gozdu (1800)… Naslednji udarec je doma, ko vidim, da je bil pa Jean danes na Grmadi (pa saj je bolje, da nisem šel tja; bi gotovo bila curaža 🙂 …)

Danes pa spet burjica/SV,  J od LJU močno (čeprav napovedana šibka burja). Torej projekti, dokler se ne dogovorimo za popoldne… V Polhograjcih kaže  kot da V ne bo tako močno, sploh bolj nizko. Vleče me kar proti Črnemu vrhu (čeprav tam ni prav nizko).

V Prapročah ni nekega vetra, spodaj v dolini na pristanku nula. Torej gor do ovinka pri odcepu na Smolnik. Čudovit (Erzov ?) start ob skednju.

Postavljam skoraj brez sapice, potem mi občutno pihne od zadaj. Malo počakam in potem se umiri in pihne od spredaj; najprej idealno, potem zašumijo bukve naokoli. In potem se cikel ponovi. Bele bazice zgoraj pa lepo (hitro) enakomerno od V->Z. Počakam na cikel in potegnem in me sploh noče vzeti.

Končno le speljem in med drevesi na odprto (kar pri lepem startu sploh ne bi bil problem). Tu pa liftne gor in pošejka in čutim, da me kontra veter kar ustavlja. Vendar grem naprej z lepo višino, dokler sunka ne zmanjka (cikel ?!), potem pa z -3 po liftu dol. Jasno mi je, da takole ne bom prišel čez planoto in si izberem lep pokošen travnik spodaj.

Zoranov let

Komaj pospravim v  vetru, ki mu namerim sunke 10,2. Peš mimo kmetije na glavno cesto in štop na vrh.

Potem pa še malo po ogledih sosednjih startov. Ampak, ko se že skoraj prepričam, da se je umirilo za danes in bi poskusil še enega, spet glasno zašumijo bukve v okolici…

Današnji dan je namenjen hribom. Napovedan krasen dan z malo vetra. Odločim se za Goli vrh nad Jezerskim (ki ga poznam še iz hribovsko-alpinističnih časov), ki je čudovit razglednik, pa ne preveč težko dostopen (1000 mnv pri Karničarju in 1787 na vrhu).

Najprej z Alenko iščeva možnost, da prideva po kolovozu še nekaj više, pa na koncu parkirava pri Karničarjevem centru in pot pod noge (s hribovskim kompletom na hrbtu).

Po dobri uri sva iz hladnega gozda na Jenkovi planini. Malo počitka in potem v strmino proti vrhu. Pot je lepo speljana v ključih, ves čas v hladu gostih (nelubadarskih) smrek. 30m pod vrhom se smreke razredčijo in na goli travnati Goli vrh.

Prekrasni razgledi, vetra komaj kaj (termika iz Jezerskega).

Po počitku in malici počasi pripraviva padalo in čakam na malo več vetra (start je kratek in razdrapan). Končno malo pihne, da lahko ohlapno dvignem hrbtno in po obratu potegnem po pobočju in speljem.

V zraku najprej zadenem v močan val Z (ali termike), ki me kar malo privzdigne. Ugotovim, da imam eno vrvico odtrgano (?). Potem zavijem ob pobočju desno in po grebenu skoraj do mejnega prehoda (Jezerski vrh). Najprej ciljam na pristanek pri Planšarskem jezeru, potem se usmerim kar čez vso kotlino proti Zg.Jezerskemu na Staro pošto. Nad pravkar pokošenim travnikom za Staro pošto me močan Z vse bolj zaustavlja, ko se približujem tlem, tako da pristanem na sredi ogromnega travnika, čeprav sem nameraval bliže gostilni…

Zoranov let

Izmerim sunke do 9 in počasi pospravim. Kar nekaj časa čakam ob radlerju in orehovih štrukljih in sladoledu, da se mi pridruži “planinka” Alenka z LCjem…

Še vedno V… Dopoldne se nekaj pogovarjamo za morebitni Zavrh popoldne, čas teče, nič ni jasno kdaj, kam, na koncu se odločim da rešim dan vsaj na kakšnem projektu.

Dve beli piki okoli Polhov Gradca se mi zdita dovolj primerna za današnji veter (dovolj nizka…). In se odpeljem tja in kar gor na prvi start.

Lepo pokošeno, veter piha idealno, mogoče občasno malo močno butne. Težava se mi zdi trofazna pod startom (če me bodo sunki vetra preveč ustavljali) in pa visoka koruza na predvidenem pristanku…

Postavim, počakam na lep veter in potegnem. Lepo me dvigne, visoko nad trofazno in hišami in potem moram zavjugati in pobremzati, da se ne odpeljem nad koruzo in da pristanem na pašniku pred glavno cesto.

Zoranov let

Peš z robo po vročini gor na start do LCja.